Škoberne bo moral plačati še 19.622 evrov stranske denarne kazni, vrniti pa bo moral tudi podkupnino. Škoberneta na razglasitev sodbe sicer ni bilo. Tožilstvo je zahtevalo višjo kazen, in sicer osem let zapora, 50.000 evrov kazni in vračilo podkupnine.

Tožilstvo Škobernetu očita zlorabo sodniškega položaja, ker naj bi v zameno za podkupnino poskrbel za odpravo pripora in mednarodne tiralice za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami.

Po prijavi policija izvedla predajo podkupnine
Škoberne in domnevna posrednika, Esad Ramić in Marjan Salobir, naj bi od Čehajića najprej prejeli 9.000 evrov, nato pa jih zahtevali še 50.000. Čehajić naj bi se temu nato uprl in vse tri prijavil, policija pa je v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.

Ramić in Salobir sta tik pred koncem postopka krivdo priznala in se s tožilstvom dogovorila za nižjo kazen. Oba sta bila obsojena na pogojno kazen. Današnja sodba sicer še ni pravnomočna.

Tožilstvo zahtevalo višjo kazen
Tožilstvo je za Škoberneta zahtevalo višjo kazen, in sicer osem let zapora, 50.000 evrov denarne kazni in vračilo podkupnine. Tožilka Blanka Žgajnar je bila s sodbo zadovoljna in še ni znala povedati, ali se bo na sodbo pritožila.

Na sodbo se bodo najverjetneje pritožili Škobernetovi odvetniki. Prisojena kazen Škobernetu se zdi glede na kazni, ki sta jih dobila soobtožena v postopku, Ramić in Salobir, previsoka. Oba sta tik ob koncu glavne obravnave krivdo priznala in dobila pogojne kazni.

Dodatni ukrepi niso potrebni
Vrhovno sodišče RS je ocenilo, da kakšni dodatni ukrepi, ki bi preprečili primere, kot je Škobernetov, niso potrebni. Sodnikovo delo med opravljanjem funkcije pa tudi sicer nenehno spremljajo skozi izdelavo ocen sodniške službe in službeni nadzor.

Sodnik morajo poleg drugih ukrepov že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije.

DZ bo moral razrešiti Škoberneta
Če bo obsodilna sodba zoper Škoberneta postala pravnomočna, ga bo DZ razrešil s funkcije sodnika, na sodniško funkcijo pa ne bo mogel več kandidirati, je povedala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek.

Sodba sodišča, ki sicer še ni pravnomočna, pa po njenih besedah pomeni, da je sistem sposoben prepoznati dejanja in storilce ter jih tudi ustrezno procesirati in sankcionirati.

Prav tako ni dvoma, da dejanja, ki se očitajo sodniku, krnijo ugled sodniške službe, zato je po njenih besedah v interesu sodnikov, da se čim prej ugotovi, ali je Škoberne očitana "kazniva dejanja, ki bi morala sodnikom biti tuja, res storil".

Škoberne je še član društva, ki ga vodi. Če bo obsodilna sodba postala pravnomočna, ga društvo lahko izključi, sicer pa članstvo v njem preneha tudi s prenehanjem sodniške funkcije.