Na seznamu, ki ga je predsednik Obama v petek posredoval kongresu, so mafijska združba Vitezi Templarji iz Mehike, ki nadzira trgovino z mamili na obali Tihega oceana, mamilarska kartela Los Urabenos iz Kolumbije in Los Cachiros iz Hondurasa, vodja kartela iz Tijuane v Mehiki Luis Fernando Sanchez, afganistanski mamilarski vodja Hadži Kotval Nurzai, ki deluje v Pakistanu in je povezan s talibani, ter Slovenec Mihael Karner.

Osebam in organizacijam, ki so se znašli na seznamu, so zamrznili premoženje v ZDA, ameriškim posameznikom in podjetjem pa so prepovedali opravljati posle z navedeno šesterico.

Karner je vodil svetovno mrežo za distribucijo steroidov
Na spletni strani ameriškega državnega tožilstva so zapisali, da uvrstitev Karnerja na seznam temelji na zbranih dokazih, po katerih je Karner od leta 2000 vodil svetovno mrežo za distribucijo anaboličnih steroidov, ki je prodala na milijone odmerkov steroidov po vsem svetu, tudi več tisoč strankam v ZDA.

Karner naj bi predhodne sestavine za kemikalije za izdelavo nedovoljenih dopinških preparatov pridobival iz jugovzhodne Azije, v tovarni v vzhodni Evropi pa naj bi jih nato izdelali in pakirali. Ko je prejel spletno naročilo za steroide, jih je v večjih količinah poslal posrednikom v Veliki Britaniji, Italiji, Grčiji in drugam, kjer so jih prepakirali v manjše količine kot posamezna naročila in jih nato poslali naročnikom. Tako naj bi Karnerju uspelo zabrisati dejanski izvor nedovoljenih preparatov, je še zapisalo tožilstvo. Prihodke od prodaje naj bi Karner skrival v davčnih zavetiščih.

Karnerju grozi do 20 let zaporne kazni
Zvezno sodišče v Massachusettsu je Karnerja skupaj z ženo in bratom že leta 2010 obtožilo pranja denarja in razpečevanja steroidov. Decembra leta 2010 so ju aretirali v Avstriji, ZDA pa so zahtevale njuno izročitev, a sta bila aprila 2012 po plačilu varščine izpuščena. Nato sta odšla v Slovenijo, Karner pa je zdaj ubežnik pred zakonom, so še zapisali na spletni strani ameriškega tožilstva.

Če bo Karner na podlagi ameriške obtožnice obsojen, mu grozi do 20 let zapora zaradi pranja denarja in kazen za 500.000 dolarjev oziroma dvakratne vrednosti premoženja, ki je bilo zaseženo v postopku. Na podlagi obtožb zaradi razpečevanja in uvoza prepovedanih snovi pa mu grozi do deset let zapora in denarna kazen do 500.000 dolarjev.

Tokratno šele 15. imenovanje
Spletna stran ameriškega tožilstva je zapisala še, da je bilo tokratno imenovanje šesterice na seznam za sankcije šele 15. takšno predsednikovo imenovanje, odkar so po zakonu o imenovanju najhujših tujih preprodajalcev mamil, t. i. Kingpin Act, junija 2000 na omenjeni seznam uvrstili prve osebe. Cilj zakona je izvesti finančni pritisk nad tujimi preprodajalci mamil tako, da se jim prepreči poslovanje v okviru ameriškega finančnega sistema.