Po poročanju POP TV-ja se je tako Kamenik znašel v zaporu že v četrti državi, po Sloveniji, Srbiji in Hrvaški še v Italiji. Zaradi preprodaje heroina so ga aretirali že v Srbiji in na Hrvaškem, kjer so ga iz zapora izpustili lani maja.

Kamenika čaka tudi vnovično sojenje v zvezi z razvpitim primerom Tekačevo, ko so leta 1997 umrli 73-letna Frančiška Poharc, njen dve leti starejši mož Štefan ter njuni podnajemnici, 36-letna Helena Krušlin in njena 17-letna hči Viktorija.

Na prvem sojenju leta 1999 je sodišče odločilo, da je Kamenik kriv. Obsojen je bil na 20 let zapora, vendar je vrhovno sodišče leta 2001 razsodbo razveljavilo, saj naj obtoženi ne bi imel možnosti primerjanja izvedenskega mnenja slovenskih strokovnjakov s tujimi.

Drugo sojenje se je začelo leta 2003. Takrat ga je senat celjskega okrožnega sodišča oprostil obtožb, saj niso bili odpravljeni vsi dvomi o odtisu Kamenikovih športnih copat na kraju umorov. Takratni tožilec Milan Birsa se je potem pritožil na višje sodišče v Celju, ki je njegovi pritožbi ugodilo in oprostilno razsodbo leta 2004 razveljavilo.

Na ponovnem, takrat že tretjem sojenju na okrožnem sodišču v Celju maja 2007 je Kamenik zatrdil, da očitanega kaznivega dejanja ni storil, saj umorjenih ni poznal oz. da nikoli ni bil v Tekačevem.

Vse obravnave v tej zadevi je potem sodišče prestavilo za nedoločen čas, saj se je Kamenik znašel v priporu na Hrvaškem. Reško sodišče ga je leta 2009 obsodilo na osem let zapora zaradi tihotapljenja in prodaje 4,5 kilograma heroina, pri tem pa mu je pomagalo še deset ljudi.

Lani je znova sedel na zatožno klop celjskega sodišča.