Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je Center za socialno delo (CSD) Velenje prenagljeno posegel in 30. marca letos otroke odvzel starim staršem, saj bi najprej moral počakati na odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je sicer pozneje, 11. aprila, odločilo, da se starim staršem ne izda dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti - zaradi te odločitve sicer po pritožbi teče spor na mariborskem upravnem sodišču.

Vrhovno sodišče pa je v današnji javni razglasitvi sodbe v zvezi s pritožbama velenjskega CSD-ja in Velimirja Cugmasa, zastopnika babice dečkov iz Velenja, navedlo, da je bil odvzem dečkov iz vrtca nezakonit in da so bile njuni babici, pri kateri sta živela do odhoda k rejnikom, kršene ustavne pravice.

Otroka ostajata pri rejnikih
Ob tem pa je vrhovno sodišče zavrglo pritožbo Cugmasa na zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici. Kot so poudarili v sodbi, odločba o dovoljenju za rejništvo ni bila predmet upravnega spora, o katerem je po pritožbi odločalo še vrhovno sodišče.

Prav tako ni bila predmet tega odločanja sodišča presoja, ali je nadaljnje bivanje otrok pri rejniški družini, v katero sta bila nameščena, v njunem interesu ali ne, saj so presojali zakonitost prvostopenjske sodbe na podlagi dejstev in okoliščin, ki so veljale v času izdaje sodbe upravnega sodišča.

Dodajajo, da morajo o najboljšem interesu otrok presojati pristojni organi, ki so tudi specializirani za takšne odločitve. Pri tem pa so pripomnili, da "tako skrbnica kot druge pristojne osebe zagotavljajo, da sta sedanje bivanje in razvoj otrok dobro urejena in da stiki s starimi starši in drugimi sorodniki redno potekajo".

Vrhovni sodnik Erik Kerševan je ob tem babici na izreku dejal, da tudi ugotovitev kršitve ustavnih pravic pomeni določeno zadoščenje in bo lahko podlaga za urejanje razmerij med njo in vnuki.

Ob tem je poudaril, da bi ji, če ji bo uspelo z upravnim sporom na mariborskem sodišču in bo dobila dovoljenje za rejništvo, glede na odločitev vrhovnega sodišča o kršenju ustavnih pravic do družinskega življenja nato morali dodeliti otroke.

V čakanju na vsebinsko odločitev
"Nedvoumno je, da je babici prekršena človekova ustavna pravica do doma in pravica do zasebnosti. Slednje je bistvo vseh prizadevanj v tem postopku. Tisto, kar ni ugodeno in kar je zamera, je, da si je sodišče pilatovsko umilo roke, saj bi v tem postopku lahko predhodno vprašanje razrešilo samo," je v izjavi po razglasitvi sodbe dejal Cugmas. Predhodno vprašanje je po njegovih pojasnilih to, da bi sodišče lahko odločalo, ali so razmere pri babici in dedku ustrezne za bivanje in razvoj otrok.

Cugmas meni, da bi se otroka morala takoj vrniti k starim staršem. Poudaril je, da stiki niso tisto, kar bi stara starša zadovoljilo, želita si namreč, da sta otroka vseskozi v njuni družini, ne pa da ju "samo enkrat ali dvakrat na mesec vidita za poldrugo uro". Glede odločitve vrhovnega sodišča pa poudarja še, da je s tem, ko je kršena človekova pravica babici, avtomatično kršena tudi pravica vnukoma.

Prednost ima pravica mladoletne osebe
Odvetnica Centra za socialno delo (CSD) Velenje Simona Marko je nad razsodbo vrhovnih sodnikov, da je bil odvzem velenjskih dečkov iz vrtca nezakonit in da so bile njuni babici zaradi tega kršene ustavne pravice, presenečena.

Pričakovala je, da bo sodišče dalo večji poudarek njihovim argumentom, da v zakonodaji pravica do družinskega življenja ne izhaja iz odnosa med starimi starši in vnuki, ampak med starši in otroki. "Pravica do skupnega družinskega življenja je primarno dana staršem in otrokom. Vse druge vezi pa morajo biti predhodno urejene in mora za to obstajati dogovor, ali pa, če ni mogoč, sklep sodišča," je dejala. Odvetnica je še opozorila, da v današnjem postopku ni bil poudarek na otrocih, pač pa o pravicah odraslih oseb. "Ko trčita skupaj pravica odrasle osebe in otroka, pa ima absolutno prednost pravica mladoletne osebe," je dodala.

Napovedala je, da bodo razloge sodišča preučili in se pozneje odločili, kako ukrepati. Poudarila pa je, da je najbolje za otroka, da ostaneta pri rejnikih.

Če bi babica dečkov iz Velenja uspela s pritožbo na odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in bi pridobila dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, bi lahko na CSD-ju ponovno ugotavljali otrokove koristi. "In če se ugotovi, da je v največjo korist otrok, da bi bila umeščena v bivalno okolje, varstvo in vzgojo babici, bi lahko prišlo do premestitve otrok," je dodala Markova.

Otroka tako še naprej ostajata v rejniški družini, CSD Velenje pa spremlja izvajanje rejništva. "Otroka lepo napredujeta, vključena sta v njuno novo bivalno okolje, uspešno pa tudi izvajata stike s starimi starši," je poudarila.

Primer je močno razburil javnost
CSD Velenje je 30. marca letos bratca iz Velenja iz vrtca odpeljal k rejniški družini brez vednosti starih staršev iz Koroške, pri katerih sta po tragediji v družini, ko sta izgubila mamo, bivala.

Cugmas je nato na Upravno sodišče v Mariboru vložil tožbo, s katero je terjal ugotovitev, da je CSD z odvzemom otrok ravnal nezakonito in tako posegel v otrokove pravice v razmerju do babice. Hkrati je zahteval izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se dečka do pravnomočnosti odločitve vrnila k starim staršem, oz. je zahteval vrnitev v prvotno stanje.

Z današnjo odločitvijo vrhovnega sodišča je postala pravnomočna odločitev Upravnega sodišča v Mariboru, ki je 11. maja letos odločilo, da so bile z odvzemom dečkov kršene ustavne in človekove pravice njuni babici do družinskega življenja. Ni pa ugodilo zahtevi, da se dečka do pravnomočnosti odločitve vrneta k starima staršema, ampak je zapisalo, da bodo o tem tekli posebni postopki.

Na odločitev upravnega sodišča sta se na vrhovno sodišče, ki v nadaljnjih postopkih odloča o pritožbah v zvezi s sodbami upravnih sodišč, pritožila pravna zastopnika tako CSD Velenje kot babice dečkov.

CSD Velenje se je na sodbo pritožil, ker je menil, da z odvzemom otrok očetu in namestitvijo v rejniško družino "z ničimer ni bilo poseženo v pravico do družinskega življenja babice" ter da je ugotovitev sodišča, da je bila babici kršena pravica do družinskega življenja, nejasna. Ob tem je CSD izpostavil še, da je upravno sodišče odločalo le o obsegu posega v pravico do družinskega življenja babice in da ni bila predmet presoje zakonitost ali nezakonitost odločanja CSD-ja Velenje glede namestitve otrok v rejniško družino.

Pritožbo CSD-ja je vrhovno sodišče zavrnilo, saj naj očitki ne bi bili konkretizirani in ni navedeno, zakaj je upravno sodišče sprejelo napačno oziroma nezakonito odločitev.

Cugmas pa se je na vrhovno sodišče pritožil zaradi zavrnjene zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero bi otroka do pravnomočnosti odločitve vrnili k babici. To pritožbo je vrhovno sodišče že zavrnilo junija letos, v odločitvi pa je takrat med drugim zapisalo, da vrhovno sodišče v tem postopku ne more odločiti o tem, kje naj se namestita otroka, saj to izhaja iz odločbe, ki je določila, da se otroka namestita v rejniško družino. Zapisalo je tudi, da ne more odločiti, da se otroka (začasno) namestita k pritožnici, saj ta takrat ni imela potrebnega dovoljenja za opravljanje rejništva.

Otroka očetu odvzeta
Medtem sta dečka pri rejniški družini in se glede na dogovore srečujeta s starima staršema.

Oče dečkov, ki sta mu bila otroka pravno-formalno odvzeta, je v priporu zaradi suma, da je decembra lani v Velenju umoril mater dečkov, zoper njega pa sojenje poteka pred Okrožnim sodiščem v Celju.