Posredovali so tudi policisti, lovci in intervencijska skupina za velike zveri Zavoda za gozdove. Gre za medvedko z dvema mladičema, ki je pred slabim tednom na tem območju napadla tekača, a mu je uspelo pobegniti. Domačinka je v jutranjih urah slišala krike na dvorišču in odšla pogledat, kaj se dogaja, tam pa se je srečala z medvedko in ta jo je napadla. Medvedka občanke ni ugriznila, je pa domačinka dobila poškodbe po desni strani telesa, pri padcu pa si je zlomila kolk.

Mitja Spindler iz Lovske družine Škofljica je ob tem povedal, da je že bila izdana ustna odločba za odstrel te medvedke. Lovci se bodo popoldne srečali na intervencijskem sestanku, kjer bodo naredili načrt, kako izslediti to medvedko. Mladiča bodo, če sta letošnja, prav tako odstrelili, saj brez mame ne bosta preživela, če sta starejša od enega leta, pa ju bodo pustili. Po prvih ugotovitvah naj bi bila mladiča starejša od enega leta.

Koordinator interventne skupine pri zavodu za gozdove Marko Jonozovič je ob tem dejal, da so reševalci poškodovano občanko odpeljali v ljubljanski klinični center. Dogodek je bil po njegovih besedah popolnoma nepričakovan, domačinka pa ni bila povzročiteljica dogodka. Po ogledu kraja dogodka je bila izdana odločba o odstrelu te medvedke z mladiči, ki velja en teden. Jonozovič je ob tem pozval ljudi k previdnosti pri sprehodih s spuščenimi psi in odlaganju odpadkov.

Šarec: Tudi skrb za okolje ima meje
Na dogodek sta se že odzvala premier Marjan Šarec in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Šarec je na Twitterju zapisal, da ima "vse svoje meje, tudi skrb za okolje. Ko pride do človeške žrtve, ni nikjer ne sodišč ne drugih organizacij. Vsi obmolknejo. Zato je ministrica Aleksandra Pivec pravilno (in) predlagala interventni zakon, ki ga je MOP vložil v proceduro. Vsega ne moremo rešiti, se pa moramo truditi."

Ministrica pa je zapisala, da se "je zgodilo tisto, česar sem se najbolj bala. Medved je napadel človeka v neposredni bližini naselja, želim mu hitro, uspešno okrevanje. Bodimo previdni, zavedajmo se, da je za uspešno sobivanje potrebno spoštovanje, a tudi ohranjanje pravega ravnovesja."

Odzval se je tudi minister za okolje Simon Zajc, ki je prav tako izrazil obžalovanje zaradi dogodka nad Želimljami. "Sobivanje je žal porušeno, tudi zaradi ustavitev rednih odvzemov iz narave, ki jih predlaga ministrstvo za okolje in prostor. Upam, da bo v prihodnje več posluha za strokovne argumente in da do takih dogodkov nikoli več ne pride," je zapisal na Twitterju.

Predsednik državnega zbora, nekdanji kmetijski minister Dejan Židan je na Twitterju izrazil bojazen, "da bo zaradi hiperpopulacije prišlo do prve smrtne žrtve". "Tedaj tistih, ki so tako odločno proti odstrelu, ne bo nikjer, krivi pa bodo tisti, ki niso mogli izpeljati reguliranja števila živali," je zapisal.

Oglasil se je tudi nekdanji okoljski minister Jure Leben, neposredni sosed hiše, pred katero se je zgodil dogodek. "Jutranji napad rjavega medveda se je zgodil praktično na mojem dvorišču. Kljub temu ali pa prav zato pozivam k tehtnemu premisleku in mirnim živcem," je zapisal na svojem Facebook profilu. Država je po njegovih navedbah odgovorna za upravljanje z zvermi. Te odgovornosti, še posebej če gre za zaščitene vrste, ne gre jemati zlahka ali pa to lastno odgovornost celo prelagati na nevladnike ali glas ljudstva, je dodal.

Raziskovalec medvedov Klemen Jerina, profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, ob današnjem napadu opozarja, da ni razloga za paniko. Gre za nesrečen primer, saj so napadi ekstremno redki, pojasnjuje in dodaja, da se v povprečju zgodita eden do dva na leto, večinoma z lažjimi posledicami.

DZ potrdil odvzem medvedov in volkov
Do dogodka prihaja v času okrepljenih opozoril glede napadov zveri na drobnico in njihovih vpadov v življenjski prostor ljudi, zaradi česar se posledično povečujejo škode, med prebivalci na območjih z največjo gostoto medvedov in tudi volkov pa je občutek varnosti omajan.
Pod pritiskom predstavnikov kmetov in civilne družbe je zato DZ prav ta teden potrdil interventni zakon, katerega namen je poseči v preveč namnoženo populacijo medveda in volka. Po zakonu je predviden odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave.

Vlada sicer poseg v populacijo omenjenih zveri vsako leto določi z odlokom, a se ta po sodnem zadržanju ne izvaja.

Raziskava: Več ljudi meni, da je medvedov preveč

Raziskava ljubljanske biotehniške fakultete je pokazala, da je škoda, ki jo medved povzroča v kmetijstvu, po mnenju dobrih 36 odstotkov Slovencev nesprejemljiva, s čimer se je delež tako mislečih od leta 2015 do letos povečal za pet odstotnih točk. Da je medvedov v Sloveniji preveč, je letos menilo 39,4 odstotka vprašanih, leta 2015 pa 31,3 odstotka. Odklonilno mnenje glede povečanja populacije je letos izrazilo 54,6 odstotka vprašanih, leta 2015 pa 49 odstotkov. "To je še posebej izraženo v Dinaridih, kjer je medved v večjem številu in gostoti," so pojasnili raziskovalci. Odstrel medveda kot metodo za regulacijo številčnosti podpira 66 odstotkov Slovencev, ki živijo na območju medveda. Pri tem ni večje razlike med mnenjem prebivalcev Dinaridov ali Alp.

Po navedbah raziskovalcev je strah pred medvedom pomemben dejavnik, ki sooblikuje odnos družbe do te vrste in tako vpliva na družbeno nosilno zmogljivost. Rezultati odgovorov na trditev "Strah me je iti v gozd na območju medveda" se med letoma 2015 in 2019 sicer niso bistveno spremenili. Približno polovica anketirancev se strinja, da jih je strah iti v gozd na območju medveda, približno tretjina anketirancev pa tega strahu ne občuti.

Ob tem raziskovalci opozarjajo, da je pozitiven odnos javnosti do medveda pomemben za ohranjanje te vrste v kulturni krajini sodobne Evrope. "Negativna stališča javnosti lahko ogrozijo dolgoročno varstvo te vrste, saj dajejo odločevalci v primerih, ko prevladuje negativen odnos, prednost politikam, ki so ohranjanju manj naklonjene," so poudarili.

Raziskavi, tako leta 2015 kot letos, so opravili v okviru projekta celovitega upravljanja in varstva rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah Life dinalp bear. Analizo odnosa so izvedli s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki so ga naključno izbranim prebivalcem Slovenije poslali po pošti, anketo pa so opravili v naseljih z manj kot 10.000 prebivalci, da bi zbrali stališča ljudi, ki dejansko "živijo z medvedom".