Višje sodišče v Kopru je v četrtek ugodilo pritožbi padlega gradbenega barona Dušana Črnigoja, ki je Primorju pridobil 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Namesto 18 mesecev zapora bo zdaj opravil 480 ur družbenokoristnega dela. Odločitev so sprejeli člani senata Vitomir Bohinec, Aleš Arh in Mara Bristow.
"Lahko potrdim, da je državna tožilka temu nasprotovala. Ampak glede na to, da je omenjena sodba pravnomočna, jo spoštujemo in jo je treba izvršiti takšno, kot je," je za TV Slovenija povedal generalni državni tožilec Drago Šketa.
In argumenti senata? Črnigoj je urejen 70-letni gospod in je za družbo nenevaren. Ne zmoti pa jih, da je leta 2014 zaradi afere Čista lopata že bil v zaporu in da je pokopal podjetje s 700 zaposlenimi.
Dve uri družbenokoristnega dela odšteje en dan zapora, in ker bodo upoštevali Črnigojeve sposobnosti, bo najverjetneje opravljal pisarniška dela.
Na tožilstvu poudarjajo: naša zakonodaja to preprosto dovoljuje, zato je treba spremeniti kazenski zakonik. "Sploh glede na to, da se za posamezna kazniva dejanja res izrekajo oziroma nadomeščajo kazni z delom v splošno korist, za katere tudi po našem mnenju niso primerne pri posameznih kaznivih dejanjih – zoper korupcijo – ali pa tam, kjer je velika količina protipravno pridobljene premoženjske koristi," je dejal Šketa.
TV Slovenija še razkriva: za alternativno prestajanje zaporne kazni je sodišče zaprosil tudi nekdanji vodilni v Factor Banki Boris Pesjak, ki je bil zaradi zlorabe položaja in protipravne premoženjske koristi v vrednosti 100.000 evrov obsojen na leto in tri mesece zapora. Njegov sin je denar vrnil, sodišče v Ljubljani pa je alternativno prestajanje zaporne kazni zavrnilo.
"Pričakujem primerno ureditev, da bo povprečen državljan dobil zaupanje v pravosodje na ta način, da bodo kazni primerne in odtehtale tisto, kar je nekdo storil s kaznivim dejanjem," je povedal prvi tožilec v državi.
Kot opozarjajo pravniki, je to, ali bo sodišče ugodilo pritožbi o alternativnem prestajanju zaporne kazni ali ne, odvisno predvsem od sodnika. Enotne sodne prakse ni.
Nekaj drugih obsojencev
Za alternativno prestajanje zaporne kazni je tako kot Črnigoj zaprosila Hilda Tovšak, ki je potopila velenjski Vegrad, a je bila pri tem neuspešna. Kot vemo, trenutno zaporno kazen prestaja na Igu, kjer je aktivna knjižničarka.
Darij Južna, ki je potopil CGP, je bil pri vložitvi alternativne zaporne kazni uspešen. Svojo kazen je odslužil z varovanjem otrok in delom v šoli.
Zelo spretno se roki pravice še vedno izogiba tudi Ivan Zidar, ki je potopil SCT, obsojen je na 14 mesecev zapora, prosil je za alternativno prestajanje, bil neuspešen, zaradi zdravstvenega stanja pa ga še vedno ni na sodišče.
Od znanih obsojencev za gospodarski kriminal so trenutno za zapahi Igor Bavčar, Bine Kordež in Boško Šrot – vsi seveda na odprtem oddelku z možnostjo občasnih izhodov.
Kako pa je s prilaščenim denarjem
Dejstvo je, da dejanske vsote, koliko denarja so v svoje žepe pospravili obsojeni zaradi gospodarskega kriminala, ne bomo nikoli izvedeli. Zagotovo pa gre za vrtoglave zneske. In najbolj žalostno ob vsem tem je, da imajo tudi na tožilstvu tako rekoč zvezane roke. Zelo kritični so namreč tudi do zadnje odločitve ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.