Agencija Mediana na vzporednih volitvah ni merila zgolj volilnega razpoloženja volivcev oz. tega, komu so na tokratnih predčasnih volitvah namenili svoj glas. Medianini anketarji so sodelujoče na vzporednih volitvah povprašali tudi po starosti, spolu in po tem, koga so volili na prejšnjih predčasnih volitvah leta 2011.

Kam so prebegnili glasovi strank?
Številne t. i. uveljavljene stranke so na tokratnih predčasnih volitvah doživele kar hud poraz. SDS je dosegel najslabši odstotek od volitev leta 2000, ko je prejel nekaj manj kot 16 odstotkov glasov (tokrat jih je prejel 20,67 odstotka).

SD, ki je na volitvah leta 2008 prejel zmagovitih 30,45 odstotka glasov, je bil po šestih letih sposoben prepričati le še slabih šest odstotkov tistih, ki so prišli na volišča. Najstarejša slovenska stranka SLS, ki je od volitev leta 2000 počasi drsela navzdol v priljubljenosti med volivci, pa bo tokrat - kot kaže, ji bo zmanjkalo le nekaj sto glasov - ostala pred vrati DZ-ja.

Med t. i. starimi strankami se je stopnico višje povzpel le DeSUS, ki je leta 2004 skoraj izpadel iz DZ-ja (prejel je le 4,04 odstotka), tokrat pa je prvič presegel mejo 10 odstotkov (10,23 odstotka).

SDS je prepričal le redke volivce drugih strank
Mediana je, kot rečeno, sodelujoče na vzporednih volitvah spraševala tudi po tem, katero stranko so volili na prejšnjih volitvah. Volivci zmagovalne stranke SMC so tako na volitvah leta 2011 dali glas večinoma PS-ju (29,4 odstotka) in SD-ju (25,5 odstotka). 9,6 odstotka jih je volilo neko drugo neimenovano stranko, devet odstotkov DL, 8,3 odstotka DeSUS in 5,9 odstotka SDS.

SDS-u je uspelo prepričati le dobrih 15 odstotkov volivcev drugih strank, saj je 84,5 odstotka njihovih tokratnih volivcev enako glasovalo na prejšnjih volitvah. Največ glasov so dobili od nekdanjih volivcev NSi-ja (3,8 odstotka).

DeSUS je največ novih glasov pridobil pri tistih, ki so na volitvah 2011 podprli SD (6,9 odstotka) in PS (5,1 odstotka). 77,4 odstotka njihovih volivcev pa se jih je izreklo, da so enako volili na prejšnjih volitvah.

ZL prevzel volivce SDS-u
Za največje presenečenje tokratnih volitev velja Združena levica (ZL), ki je prejela 5,97 odstotka glasov. Volivci ZL-ja pa so na prejšnjih volitvah večinoma dali svoj glas PS-ju (28,6 odstotka), SD-ju (25,2 odstotka), TRS-u, ki je zdaj del ZL-ja (11,8 odstotka) kot tudi DL-ju (6,7 odstotka) in SDS-u (5,9 odstotka).

SD je doživel podobno usodo kot SDS, saj mu je pobegnilo veliko več volivcev, kot jim jih je uspelo na novo prepričati. Še največ novih glasov so dobili na račun volilne katastrofe zmagovalca prejšnjih volitev, Jankovičevega PS-ja (7,8 odstotka).

NSi, ki je za eno poslansko mesto izboljšal izid, je največ novih volivcev pridobil iz vrst tistih, ki so leta 2011 glasovali za SDS (17,6 odstotka) ter DL in SLS (4,5 odstotka).

Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), ki bo tokrat najmanjša parlamentarna stranka, pa je največ glasov dobilo od nekdanjih volivcev SD-ja (34 odstotkov) in PS-ja (33,4 odstotka), po nekaj odstotkov pa je dobilo na račun DeSUS-a, LDS-a, DL-ja in SDS-a.

Stranke so izgubljale tudi na račun neudeležbe
Analize migracij med strankami so se na podlagi dveh anket, izvedenih na 1.127 anketirancih, lotili pri trženjsko-svetovalni in raziskovalni družbi Valicon. Izide je na svojem blogu objavil eden izmed njenih ustanoviteljev Zenel Batagel.

V Valiconu so tako ugotovili, da je eden glavnih vzrokov za volilni poraz nekaterih strank neudeležba njihovih volivcev, predvsem volivcev PS-ja, SDS-a in SD-ja.

SMC je po njihovih podatkih glasove pobiral od vseh strank, predvsem pa na račun nekdanjih volivcev PS-ja in tistih, ki se zadnjih volitev niso udeležili. Na svojo stran pa je pridobil tudi nekdanje volivce SDS-a.

Glede SD-ja so ugotovili, da je največ glasov izgubil predvsem zaradi neudeležbe njegovih nekdanjih volivcev in SMC-ja. Prehoda volivcev SD-ja k ZL-ju pa ni bilo veliko.

Volilno telo SDS-a le ni tako trdno
Pri SDS-u in NSi-ju so zaznali izmenjavo volivcev v obe smeri. "SDS je sploh zanimiv, ker je zanj veljalo, da ima zveste volivce. Zvestoba je očitno načeta. Tokrat jih je kar nekaj ostalo doma (to je glavni razlog neuspeha), še huje, kar nekaj jih je volilo SMC," je med drugim ugotavljal Batagelj.

V Valiconu so še zaznali, da je tudi veliko taktičnega glasovanja, saj je 46 odstotkov volivcev SMC-ja in 22 odstotkov SDS-a pojasnilo, da so svoj volilni glas dali zgolj za to, da ne bi zmagala "druga stran". Večino volivcev pa so bolj kot programi strank prepričala soočenja.

Mladi za Združeno levico, najstarejši za DeSUS
Starostni podatki sodelujočih na Medianinih vzporednih volitvah so tudi razkrili, da je med strankami, ki so se po delnih neuradnih izidih na nedeljskih volitvah uvrstile v DZ, največ glasov najmlajših volivcev (od 18 do 24 let) prejela Združena levica, ki je iz tega starostnega segmenta prejela 14,4 odstotka svojih glasov. Druge stranke so iz te starostne skupine prejele le po nekaj odstotkov glasov.

Mlajši volivci (od 25 do 44 let) so bili glavno volilno telo Združene levice, zajeten odstotek glasov iz te starostne skupine, okoli 30 odstotkov, pa so dobili še SMC, SD in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). Največji odstotek glasov so vse stranke, z izjemo ZL-ja, dobile od volivcev med 45 in 64 leti (največ DeSUS, SDS in SMC). Najstarejši volivci, stari 65 let in več let, pa so s svojimi glasovi najbolj prispevali k volilnemu izidu DeSUS-a (43,8 odstotka), SDS-a (25,4 odstotka), SD-ja (23,8 odstotka) in NSi-ja (23,2 odstotka).

Edina "moška" stranka je SDS
Med strankami, ki se jim je uspelo prebiti v parlament, je večji delež moških kot ženskih glasov prejel le SDS, saj je zanj glasovalo 51,7 odstotka moških in 48,3 odstotka žensk. Največji delež glasov žensk pa so prejeli ZaAB (59,5 odstotka vseh glasov), NSi (58,3 odstotka) in DeSUS (58,3 odstotka).