Slovenijo je po zadnjih podatkih v drugem begunskem valu prečkalo že več kot četrt milijona prebežnikov. Članice EU-ja so sicer konec prejšnjega tedna v Bruslju dosegle dogovor o takojšnji krepitvi nadzora na zunanji meji, toda vprašanje je, ali bodo s tem zavrli prebežniški eksodus. Med idejami, kako prebežnikom, vsaj tistim, ki so upravičeni do azila, olajšati pot v Evropo, ki je zdaj tudi precej tvegana, je uvedba posebnih vizumov.

V Evropskem parlamentu, natančneje v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), pripravljajo predlog o uvedbi t. i. humanitarnih vizumov za vstop v Evropsko unijo. Prosilci za mednarodno zaščito bi lahko za takšen vizum zaprosili že na kriznih območjih. Če bi jim bil odobren, bi jim izdali določen dokument, na podlagi katerega bi lahko odpotovali v ciljno državo in se tako izognili nezakonitim prehodom meja, trgovcem z ljudmi, izkoriščevalskim prevoznikom ...

"Namen humanitarnega vizuma je predvsem v tem, da bi ljudem, ki so upravičeni do mednarodne zaščite zaradi, vojne, nasilja … omogočili varno pot. Za vizum za mednarodno zaščito bi lahko zaprosili že v svoji državi ali v njeni bližini. S tem bi dobil varno in pravno možnost potovanja v državo, kamor želi oditi. Tako bi tudi preprečili nezakonita potovanja in tragedije, ki se dogajajo po Sredozemlju, ter tveganje za te ljudi. Ko bi prišli v ciljno državo, bi zaprosili za azil," idejo opisuje evropska poslanska iz vrst S & D-ja Tanja Fajon, ki je ena izmed pobudnic ideje o uvedbi humanitarnih vizumov.

Fajonova pravi, da ideja o evropskih humanitarnih vizumih, sicer ni nova. V obstoječem evropskem vizumskem zakoniku namreč že obstaja možnost, da posamezna članica EU-ja iz humanitarnih razlogov posamezniku lahko odobri humanitarni vizum in tako naj bi vsaj 16 držav EU-ja, večinoma gre za zahodno evropske države (Slovenije ni med njimi), v preteklosti izdalo posebne vizume žrtvam naravnih nesreč, kot je bilo v primeru potresa na Haitiju oz. tudi v primerih, ko so bila zaradi bolezni ogrožena življenja.

"Diskrecijska pravica za izdajo humanitarnih vizumov je trenutno popolnoma v rokah države članice. V EU-ju tudi nimamo neke enotne definicije, kaj so humanitarni razlogi. Države si to razlagajo vsaka po svoje in zelo redke uporabljajo to možnost vizuma," dodaja Fajonova.

Toda, ali je EU, ki vedno tesneje, tudi s "tehničnimi ovirami", zapira svoje meje, pripravljena olajšati prihod prosilcem za azil? Slovenska evropska poslanka iz vrst S & D-ja pravi, da se je prizadevanje za uvedbo humanitarnega vizuma, ki bi bil zapisan v prenovljeni EU-vizumski zakonik, šele začelo. Idejo so na predstavili nevladnim organizacijam in strokovnjakom, ki delajo na področju prebežnikov, ter poželi odobravanje, saj bi lahko sodil med ukrepe za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in ureditev kaosa na zunanjih mejah EU-ja. Prav tako naj bi bili ideji naklonjeni številni evropski parlamentarci, še posebej odborniki LIBE.

Manj posluha je na strani Evropske komisije in v državah članicah EU-ja. "Prepričati bomo morali še veliko ljudi in iskreno povem, da je pri vseh teh vprašanjih čutiti veliko zavor na strani vlad in tudi evropske komisije. Argument Evropske komisije je, da vizumski zakonik ni prostor, ki bi uvajal humanitarni vizum. Vendar menim, da gre pri tem le za vprašanje politične volje. Države se precej zapirajo vase in veliko vlagajo v varnost na mejah, še posebej zdaj, ko je pozornost namenjena varnosti na zunanjih mejah EU-ja," še pravi Fajonova.

Predlog Evropske komisije humanitarnih vizumov ne predvideva
Evropska komisija o predlogu enotnega humanitarnega vizuma za zdaj ni resneje razmišljala. Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) pravijo, da je Evropska komisija podala predlog za prenovo vizumskega zakonika in da je predlog v zakonodajnem postopku na obeh pristojnih institucijah EU-ja, Svetu Evrope in Evropskem parlamentu. Predlog po razlagi MZZ-ja ne vključuje postopka poenotenja za t. i. humanitarni vizum, saj evropski vizumski zakonik ureja le izdajanje vizumov za kratkoročno bivanje, kar pomeni za bivanja v trajanju največ 90 dni v obdobju 180 dni.

"Če se v postopku izkaže, da namerava tujec v schengenskem prostoru ostati dlje ali če ne izpolnjuje drugih z uredbo predpisanih pogojev, se vizum zavrne. Izdaja t. i. schengenskih vizumov potencialnim prosilcem za mednarodno zaščito zaradi pravnih omejitev oziroma po naravi stvari ni mogoča, saj je od samega začetka postopka jasno, da se te osebe ne bodo vrnile v matično državo pred iztekom veljavnosti izdanega vizuma," pojasnjujejo na MZZ-ju.

Za daljše bivanje tujcev velja državna zakonodaja
Če bi tujci v Sloveniji želeli ostati dlje časa, kot jim to omogočajo vizumi, je, po razlagi MZZ-ja, za ureditev njihovega statusa treba uporabiti nacionalno zakonodajo oz. z slovenski zakon o tujcih, ki ureja izdajo t. i. nacionalnih vizumov in dovoljenj za prebivanje. Vendar ta zakon ne predvideva izdaje vizumov ali dovoljenj za potencialne prosilce za mednarodno zaščito.

"Celo več, omenjeni zakon v četrtem in petem odstavku 3. člena izključuje uporabo tega zakona za tujce, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, in za tujce, ki jim je bila v Sloveniji priznana mednarodna zaščita, ter za osebe, ki imajo v Sloveniji začasno zatočišče, in osebe, ki jim je priznana začasna zaščita razseljenih oseb. V teh primerih se uporablja zakon o mednarodni zaščiti, katerega izvajanje ni v pristojnosti MZZ-ja, pač pa ministrstva za notranje zadeve," poudarjajo na MZZ-ju.

Poleg tega na MZZ menijo, da izdaja tovrstnega dokumenta pred prihodom osebe na slovensko ozemlje ni smotrna, če predhodno ni urejeno vprašanje nastanitve, zdravstvene in socialne oskrbe ter finančnih sredstev za preživljanje. "Šele, ko je za konkretnega tujca ali skupino tujcev urejeno vse našteto, se po našem mnenju lahko začne postopek izdaje takšnega ali drugačnega dokumenta, ki bi tujcu omogočil vstop in bivanje na ozemlju R Slovenije," tudi poudarjajo na zunanjem ministrstvu.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.