Se skupni evropski valuti, potem ko je ravno praznovala deseto obletnico, se dobro uveljavila in okrepila kot ena svetovnih valut, napoveduje konec? "Evropa potrebuje nekakšen dogovor o izgubljenem kapitalu, kjer bo breme deljeno in bodo udeležene vse države, če ne bo trpelo preveč držav," je Soros povedal v intervjuju za avstrijski časopis Der Standard. "Evropska unija bi to morala narediti, saj lahko v nasprotnem primeru tvega, da evro ne bo preživel krize," je še povedal Soros.

Makroekonomist Igor Masten, ki ga navaja Radio Slovenija, je prepričan, da je Sorosovo izjavo treba vzeti v kontekstu vse večjih primanjkljajev v javnih financah članic evrskega območja in predvsem kot opozorilo politiki, naj za blažitev krize davkoplačevalskega denarja, ki ga ni v neomejenem obsegu, ne troši nespametno.

Previdno z davkoplačevalskim denarjem
"Države trošijo ogromne količine davkoplačevalskega denarja, da bi oživile svoja gospodarstva, a če kriza ne bo kmalu mimo, lahko tovrstne akcije povzročijo velik javni dolg posameznih članic evrskega območja. Že danes obstajajo države, katerih javni dolg tudi 100-odstotno presega njihov BDP, na primer Italija in Belgija, tudi Grčija je blizu, kriza pa lahko stanje v njihovih financah še poslabša," je povedal Masten in dodal, da lahko vse to posledično ogrozi evro.

Izstop katere izmed članic iz evrskega območja je sicer hipotetično mogoč, a je za zdaj malo verjeten, saj si bo vsaka država zelo prizadevala, da ostane v tem območju. Masten je prepričan, da jo bo ravno Slovenija zaradi evra v gospodarski krizi odnesla manj slabo kot nekatere druge države srednje in vzhodne Evrope, je pa naša težava v tem, da ni konkretnih akcij čiščenja bančnih bilanc zaradi slabih posojil, ki so jih banke odobrile za menedžerske nakupe podjetij.

Nočemo končati kot Japonska
Kot zgled za slabo reševanje krize se pogosto navaja Japonska, ki v krizi 90. let prejšnjega stoletja ni pustila propasti slabših podjetij, rezultat tega pa je recesija, ki se vleče že skoraj dve desetletji. Zato mora slovenska vlada (in vlade drugih evropskih držav) predvideti konkretne ukrepe, da bi bančni sistem znova zaživel in vnovič začel aktivno kreditirati gospodarstvo, še poroča Radio Slovenija.

B. T.