Slovenski in hrvaški finančni strokovnjak sta se na Bledu srečala tretjič v okviru prizadevanj za iskanje rešitve vprašanja nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem.

Po dveurnem srečanju je Arhar dejal, da sta glede tožb, ki jih s pooblastili hrvaške države vodita komercialni banki proti LB-ju in NLB-ju, ugotovila, "da nista od včeraj, ena je celo iz leta 1995", in da je bil medtem leta 2001 podpisan sporazum o nasledstvu, ki je bil tudi ratificiran.

"Te tožbe same po sebi ne morejo ovirati nadaljnjega procesa, kajti logično je, da bo kakršen koli dogovor, ki naj bi bil dosežen med državama, avtomatično pomenil končanje tudi teh procesov," je dejal Arhar.

Oba sta pojasnila, da bosta glede reševanja v okviru BIS-a vsak svoji državi ponudila, da sta pripravljena skupaj oditi v Basel in obiskati BIS, da bi se z vodstvom pogovorili, kako bi začeli skupna pogajanja o tem vprašanju, in nato skupaj povabili druge naslednice, da se pridružijo pogajanjem, tako da bi skupaj našli rešitev, ki je v pogodbi o nasledstvu ni bilo.

Rešitve ne bodo prinesli drugi
Povedala sta tudi, da sta govorila tudi o mogočih rešitvah na pogajanjih v Baslu. Kot je dejal Arhar, sta "nekatera dejstva dodatno prediskutirala in nakazala smeri", vendar pa o njih javno ne moreta spregovoriti, saj je treba te ideje najprej posredovati obema vladama. Zavedata pa se tudi naslednjega: "Nihče namesto nas ne bo prišel z rešitvami; rešitve moramo prinesti mi," je dejal Arhar.

Dodal je, da sta rešitve iskala z jasnim ciljem, da bi te sledile čim prej, saj je 21 let res dolga doba, ki po nepotrebnem povzroča nezaupanje med narodoma in državama. Oba sta izrazila optimizem glede možnosti rešitve, nista pa hotela komentirati izjav, ki so bile dane med njunima srečanjema.

Po besedah Arharja pričakujeta, da bodo pri rešitvah v BIS-u upoštevana vsa dejstva, ki so povzročila zaplete z nastankom novih držav - torej "da tukaj ne gre za čisti monetarni minimalizem, za čisto bilanco, ampak dejansko za priznanje vsega tistega, kar je bilo na eni ali drugi strani narejeno z dobrim namenom, da se najde rešitev", je dejal Arhar.

Rogić pa je dodal, da sta že oblikovala dokaj jasne obrise rešitve za vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev nekdanjega LB-ja v Baslu in da med njima glede tega ni razhajanj.

Slovenija in Hrvaška sta se pri reševanju spora hrvaških varčevalcev LB-ja že obrnili na banko v Baslu, a so pogajanja v letih 2001 in 2002 povsem zamrla.

Ljubljana in Zagreb zadovoljna
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je zadovoljen, ker sta Arhar in Rogić potrdila stališče, da vprašanje nekdanje Ljubljanske banke sodi med vprašanja nasledstva in da ne gre za klasično dvostransko vprašanje.

Po njegovih besedah je to korak naprej. Hrvaški kolegici Vesni Pusić bo predlagal, da skupaj podpišeta pismo in prosita BIS, da začne reševati to vprašanje.

Hrvaško zunanje ministrstvo je ocenilo, da je bilo današnje srečanje koristno in konstruktivno ter da je šlo v smeri približevanja mogoči rešitvi.

Kot so dodali na hrvaškem ministrstvu, današnje pogovore ocenjujejo s stališča rešitve spora, ki bo sprejemljivo za obe strani in ne samo s stališča zmage ali poraza. Poudarili so, da imata Arhar in Rogić, ki sta se tretjič srečala v slabih dveh mesecih, konstruktivne pogovore.