"Vsa poročila, ki jih dobivam, kažejo na dogovor ta mesec. Še najraje bi videl, da bi ga dosegli pred 20. avgustom," je dejal predsednik Evropske komisije.

Atene in upniki zapirajo zadnja poglavja pogajanj o tretjem programu pomoči Grčiji, je v televizijskem nagovoru dejal grški premier Aleksis Cipras. "Navkljub vsem težavam upamo, da bo ta dogovor razrešil negotovost glede Grčije in evrskega območja," je Cipras poudaril v govoru.

Podpora v parlamentu ni vprašljiva
V Atenah se z grško stranjo glede podrobnosti 86 milijard evrov vrednega programa pomoči dogovarjajo predstavniki Evropske komisije, ECB-ja, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM), Grčija pa dogovor pričakuje do 18. avgusta, ko naj bi dogovor potrdil parlament. Premier Aleksis Cipras tudi pri tem glasovanju računa na podporo opozicije, saj mu je levo krilo lastne stranke Siriza že v dveh glasovanjih o nadaljnjih reformnih in varčevalnih ukrepih obrnilo hrbet. "Grška vlada bo storila vse, kar je obljubila, da bi v prihodnjih dneh dosegli dogovor," je v torek zagotovila predstavnica vlade Olga Gerovasili. Kot je napovedala, naj bi v sredo začeli oblikovati osnutek pogodbe.

Po Junckerjevih besedah pogajanja po porodnih težavah zdaj potekajo "zadovoljujoče". Če dogovora vseeno ne bi dosegli, "se bodo morali dogovoriti za dodatno premostitveno financiranje", podobno tistemu iz julija, ko je Juncker namenil Grčiji sedem milijard evrov posojila, da je ta lahko poplačala dolgove ECB-ju in IMF-u.

"Sodelovanje med institucijami je dobro"
V IMF-u so sicer prepričani, da grški dolg ni vzdržen in bi ga morali prestrukturirati, da bi najtežavnejše evropsko gospodarstvo sploh lahko okrevalo po šestih letih recesije in varčevanja. Pojavljajo se tudi vprašanja, ali bo IMF sploh pripravljen sodelovati v programu pomoči, vendar Juncker trdi, da "ljudje nekoliko pretiravajo ... IMF je v Atenah in sodelovanje med institucijami je zelo dobro."

Predsednik Komisije je dodal še, da zanj možnost grexita ni nikoli obstajala, čeprav so za vsak primer v Komisiji pripravili načrte tudi za to možnost. "Če bi izgnali najšibkejšo članico, bi finančni trgi kaj kmalu zavohali naslednji najšibkejši člen in se spravili nanj," je poudaril. "Na članice evropskega območja lahko samo pritiskam, da nenehno razmišljajo o poglabljanju gospodarskega upravljanja Unije. Lekcija, ki jo lahko potegnemo iz Grčije, je, da ne smemo obupati, ampak se moramo lotiti dela."

Takojšnja omejitev zgodnjega upokojevanja?
Upniki od Aten med drugim zahtevajo odpravo davčnih olajšav za kmete, zvišanje upokojitvene starosti, omejitev možnosti stavk in liberalizacijo trga dela. Dogovor o teh postavkah bo nujen za odobritev tretjega svežnja pomoči. Pogajanja so menda dosegla zelo občutljivo točko v ponedeljek, ko naj bi posojilodajalci zahtevali takojšnjo omejitev zgodnjega upokojevanja. V torek pa naj bi finančni minister Evklid Cakalotos in gospodarski minister Giorgos Statakis s strokovnjaki posojilodajalcev odprla vprašanje privatizacije. Od prodaje državnih podjetij in nepremičnin si Atene obetajo 50 milijard evrov prilivov.

Grčija naj bi sicer v skladu z dogovorom z evropskimi voditelji državno premoženje prenesla na poseben sklad, ki bo pod nadzorom evropskih institucij. S prodajami naj bi delno poravnali grške dolgove, del pa naj bi se stekel v naložbe. Atene so sicer leta 2011 ustanovile privatizacijski sklad TAIPED in že takrat je bil govor o 50 milijardah evrov. Vendar pa se je do zdaj s prodajami nabralo zgolj okoli tri milijarde evrov.

Za privatizacijo so med drugim namenjeni grške železnice, upravljavec električnega omrežja (DEI), letališča, prodanih naj bi bilo nekaj nenaseljenih otokov ter prodanih ali v najem oddanih okoli 1.000 stavb. Sindikati v državnih podjetjih sicer napovedujejo oster boj proti prodajam.