Evrske države želijo Grčiji, za katero so že prejšnji teden potrdile, da pogoje za nadaljnjo pomoč izpolnjuje, dati dve dodatni leti za znižanje javnega dolga, do leta 2022, čemur nasprotujejo Mednarodni denarni skladi.

Francoski finančni minister Pierre Moscovici je dejal, da utegne kompromisna rešitev prinesti vmesni cilj za leto 2020, ko naj bi po prvotnih načrtih javni dolg Aten znašal 120 odstotkov BDP-ja, dejanski cilj je pa dve leti pozneje, ko bi javni dolg glede na ocene znašal približno 124 odstotkov glede na BDP. Pri tem je Moscovici, ki verjame, da so zelo blizu dogovora, zatrdil, da bodo za ureditev grških težav potrebovali več različnih pristopov, med temi naj bi bil - poleg nižanja obrestnih mer ter podaljševanja ročnosti posojil - tudi delni odpis dolga centralnih bank evrskih držav.

Grčija je sicer že prejela 107-milijardni odpis dolga od zasebnih upnikov. Premik k odpisu javnih upnikov naj bi se sicer kazal že pred prejšnjim torkom, ko so ministri napovedali današnjo razpravo evrske skupine, a je denimo prejšnji četrtek nato nemški minister Wolfgang Schäuble jasno potrdil uradno nemško stališče, da bi bil odpis javnega dolga napaka in celo nezakonit, včeraj je možnost odpisa dolga zavrnil tudi nemški član izvršilnega odbora ECB-ja Jörg Asmussen.

Ministri so se sicer že pred časom sporazumeli o tem, da Grčiji za dve leti podaljšajo rok za znižanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja na leto 2016, kar pa bo stalo še dodatnih 32 milijard evrov.

Atene že od pomladi čakajo na naslednji obrok posojila v okviru že dogovorjene pomoči. Do konca leta bi morala država, ki je ves čas na robu bankrota, poleg 31-milijardnega dobiti še dva obroka, vsi trije skupaj štejejo približno 44 milijard evrov.

Iz Bruslja za Radio Slovenija Matjaž Trošt