"Retorika je šla precej predaleč na obeh straneh," je poudaril Bildt in opozoril, da je "Balkan prostor, kjer je treba biti z retoriko previden", saj so tam ljudje, ki dejansko verjamejo, kar slišijo, to pa lahko ima posledice. "Zato sem voditelje na obeh straneh pozval, naj se umirijo, naj umirijo retoriko, premislijo o stvareh," je dejal Bildt.

Po njegovih besedah je rešitev vprašanja v interesu vseh. "Vsi si želimo, da se pospeši hrvaška pogajanja. To je pomembno za Hrvaško in za naš odnos s vso regijo, a pomembno je tudi za Slovenijo. Nobena država ne želi biti osamljena v Svetu EU-ja. Tega nočemo," je poudaril in izrazil upanje, da bo premislek privedel do rešitve v konstruktivnem duhu kompromisa.

Bildt ni želel biti natančnejši glede Hrvaške - niti o tem, kaj bo z načrtovano pogajalsko konferenco s Hrvaško v petek, niti o tem, ali bo z novo hrvaško premierko Jadranko Kosor po njegovem mnenju lažje najti rešitev. "Bomo videli, nismo še tam. Ne želim povedati več, kot sem o tem že povedal. Če svetujem drugim, naj manj govorijo in več razmišljajo, potem bi to verjetno moralo veljati tudi zame," je dejal.

"V ozadju iskanje rešitve"
Na predstavitvi prednostnih nalog švedskega predsedstva v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta so bili tudi trije slovenski člani odbora - Zoran Thaler, Lojze Peterle in Jelko Kacin ter nadomestni član odbora Ivo Vajgl.

Thaler je dejal, da se je Bildt kot predsedujoči Svetu EU "pametno odzval na situacijo". "Bildt se je odločil za taktiko čakanja dva, tri mesece, da dopove, kar se mene tiče, predvsem hrvaški strani, da se nič ne bo zgodilo samo od sebe. Verjetno pa ima v rezervi kakšne dodatne variante in bo poskušal tudi v ozadju kaj postoriti, početi," je menil.

Glede vprašanja, ali pričakuje, da bo z novo hrvaško premierko laže rešiti vprašanje, pa je Thaler odgovoril, da je "ključno vprašanje, ali bo v Zagrebu sprejeta odločitev, naj se ta problem rešuje in reši, ali pa bodo vztrajali pri stališču, naj se ga rešuje le na videz, v bistvu pa se bodo izogibali rešitvi, ker jim status quo odgovarja".

"Trdo delo za rešitev"
O Bildtovem delovanju v ozadju je prepričan tudi Vajgl. "Mislim, da je Bildt tako izkušen in željan uspeha, da bo gotovo poskušal narediti več, kot je v začetku napovedal. Jaz ga že dolgo poznam in sem ga vprašal, kako je s temi njegovimi evazivnimi izjavami, in mi je zagotovil, da trdo dela na rešitvi problema," je povedal.

Bildt naj bi po Vajglovih besedah nadaljeval tam, kjer se je ustavil komisar za širitev Olli Rehn. "Težko si predstavljam, da bi prišel z nekim novim predlogom, tudi ni razloga za to," je menil. Ob tem je Vajgl še izpostavil, da so strani prišle tako daleč, da se je preprosto treba
dogovoriti glede meje, saj "to ni le stvar Slovenije, ampak tudi EU-ja, saj ima Hrvaška odprta mejna vprašanja na vse strani in z vsemi sosedami". Vajgl tudi poudarja, da Slovenija ne bi smela popuščati.

"Običajna skandinavska metoda"
Tudi Peterle, ki je Bildtov nastop opisal kot "običajno skandinavsko metodo", je sicer ocenil, da bi bilo škoda zapustiti proces reševanja na podlagi Rehnovega predloga, saj sta državi prišli že zelo daleč. "Zdaj je čas za premislek, Bildt ni predlagal nobene nove pobude, ve, do kod smo prišli, in to razumem, kot da ta hip ne vidi nobene alternative temu procesu," je dejal.

Na vprašanje, ali nova hrvaška premierka prinaša več možnosti za rešitev vprašanja, pa je Peterle odgovoril: "Rad bi bil optimist. Ona je rekla, da se bo pogovarjala, dokler bo treba." Resničnega dialoga po njegovih besedah ni bilo že več kot pol leta in Peterle upa, da se bo zdaj spet začel. "Vredno je premisliti, kako naprej, in pogledati, kaj smo že dosegli," je še povedal.

"Kriza ponuja druge prioritete"
Kacin meni, da je rešitev odvisna od tega, kako hitro se bo Hrvaška stabilizirala, saj ji "kriza, ki leze na plano, ponuja druge prioritete". Poleg tega je opozoril še na dve stvari. Prvič, hrvaška premierka bo verjetno čakala na irski referendum o Lizbonski pogodbi in do konca predsedniške kampanje, tako po njegovem mnenju ni realne možnosti, da bi se zgodil čudež in da bi se rešitev našla pred tem.

Drugič, Bildt sicer zanika, da bi rad bil novi "zunanji minister" EU-ja, a po Kacinovih besedah je treba na prizadevanja švedskega predsedstva gledati "tudi v tej luči". Kacin je tudi izpostavil, da se mu je zdela v besedilu že omenjena Bildtova izjava glede osamitve države članice v Svetu EU-ja nepotrebna. "On je prvi, ki se mora temu izogniti," je menil. Tudi Kacin sicer poudarja, da je pobuda Evropske komisije, ki je že na mizi, "vredna pozornosti in vračanja za mizo, ko bo to mogoče".