Dokument, ki so ga iz Londona poslali državam članicam, pa ne omenja ne vprašanja reforme kmetijske politike ne vprašanja britanskega proračunskega povračila, torej vprašanj, ki sta junija povzročili propad pogajanj o prihodnjem financiranju Unije.

Je pa britanski premier vnovič podprl predlog Evropske komisije o večmilijardnem globalizacijskem skladu, ki naj bi petindvajseterici pomagal pri izgubljanju delovnih mest zaradi konkurence tretjih držav.

Skladu za globalizacijo sicer nasprotujejo države, ki so največje plačnice v evropsko proračunsko blagajno, med njimi tudi Nemčija, največjo podporo pa sklad uživa v Franciji.

Iz besedila britanskega predsedstva Evropske unije na dveh straneh tudi ni mogoče razbrati, kako velik naj bi bil prihodnji evropski proračun oziroma koliko naj bi vanj prispevale posamezne članice.