V okviru zunanje varnosti bo Poljska glede na napovedi podpirala prizadevanja za okrepitev obrambne pripravljenosti EU-ja, obenem pa tudi nadaljnjo vojaško in drugo podporo Ukrajini. Varšava bo Kijev podpirala tudi pri prizadevanjih za pridružitev Uniji. Že v začetku leta bi lahko Ukrajina, pa tudi Moldavija začeli vsebinsko fazo pogajanj z EU-jem.

S širitvijo so povezane notranje reforme EU-ja, da bo ta pripravljena na sprejem novih članic. V Varšavi napovedujejo, da bodo do junija 2025 pripravili poročilo o tem, kakšne spremembe potrebuje unija na področjih vrednot, politik, proračuna in upravljanja.

V okviru notranje varnosti se bo Poljska osredotočila predvsem na iskanje novih rešitev za okrepitev zaščite zunanjih meja EU-ja. Čeprav spomladi ni podprla evropskega pakta o migracijah in azilu, zagotavlja, da bo v vlogi predsedujoče države nadaljevala priprave na izvajanje nove migracijske zakonodaje EU-ja s predvidenim začetkom uporabe poleti 2026.

Zmanjšanje razlik v cenah energentov

Poljsko predsedstvo se bo posvetilo tudi ekonomski varnosti, pri čemer je treba po mnenju Varšave poglobiti evropski notranji trg in odpraviti ovire za čezmejno poslovanje. V času nejasnosti glede tega, kaj bi lahko za evropsko gospodarstvo pomenila vrnitev Donalda Trumpa na položaj ameriškega predsednika, bo ena od prednostnih nalog še zagotoviti pravične konkurenčne pogoje za evropska podjetja na globalni ravni.

Pri energetski varnosti se bodo posvetili predvsem diverzifikaciji dobav energentov in zmanjšanju razlik v njihovih cenah po EU-ju.

Na področju prehranske varnosti poljsko predsedstvo izpostavlja potrebo po konkurenčnem in odpornem evropskem kmetijstvu, na področju zdravstva pa se bodo osredotočili na digitalizacijo zdravstvene oskrbe. Na področju informacijske varnosti napovedujejo okrepitev usklajevanja v boju proti dezinformacijam.

Poljska bo Svetu EU-ja predsedovala drugič, odkar je leta 2004 postala članica EU-ja. Nasledila bo Madžarsko, katere predsedovanje je zaznamovalo vzpostavljanje novih institucij EU-ja po junijskih evropskih volitvah in zato nekaj manj zakonodajnega dela.

S poljskim predsedstvom se začenja nov trio predsedujočih držav, ki ga sestavljata še Danska in Ciper.