Od pogajanj je odvisno, kako korenito se bo življenje spremenilo za prebivalce Otoka in vse tiste prebivalce držav EU-ja, ki tja potujejo, tam študirajo ali z Britanijo poslujejo.

Ko bo predlog zakona o izstopnem sporazumu z Evropsko unijo potrdil zgornji dom britanskega parlamenta oziroma lordske zbornice, se bo končal postopek sprejemanja zakona v parlamentu. Podpisati ga bo morala samo še britanska kraljica Elizabeta II., nato pa ga bo moral ratificirati še Evropski parlament. Predlog zakona o izstopnem sporazumu z Evropsko unijo med drugim opredeljuje finančno poravnavo, ureditev glede meje na irskem otoku in pravice državljanov EU-ja v Združenem kraljestvu po brexitu. Poleg tega onemogoča podaljšanje prehodnega obdobja, ki se bo v skladu s trenutnimi načrti končalo konec leta 2020.

Kako brexit občutijo Slovenci, ki živijo v Združenem kraljestvu?
Na Otoku po nekaterih virih živi med 5.000 in 6.000 slovenskih državljanov, v Sloveniji pa približno 700 britanskih. Med Slovenci, ki živijo na Otoku, je tudi podjetnica in novinarka Tanja Stanković. V Londonu je ustanovila podjetje, v tej državi pa namerava ostati tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Unije. Kot je povedala za oddajo Koda, posledic brexita še ni čutiti. "Takoj po najavi brexita je bilo manj obiskovalcev, cene nepremičnin so padale, podjetja niso zaposlovala, ker nihče ni točno vedel, kako naprej. Ampak mislim, da so se zdaj razmere umirile, tako da je, presenetljivo, manj negotovosti kot prej." Stankovićeva je še povedala, da je večina Slovencev, ki jih pozna, zaprosila za državljanstvo in si ureja zavarovanje. Izstopni sporazum več kot trem milijonom državljanov Unije, ki si bodo poskušali urediti status, zagotavlja pravico do bivanja v Združenem kraljestvu. To pomeni, da bodo tisti, ki so pred dnevom izstopa pet let živeli v Veliki Britaniji, lahko tam še naprej živeli in delali pod enakimi pogoji. Pogoji se bodo v skladu s prihodnjimi dogovori spremenili za tiste, ki se bodo na Otok priseljevali v prihodnosti.

Bomo za vstop v Veliko Britanijo potrebovali potni list?
Spremembe se napovedujejo na trgu dela, pri carinah, v turizmu, pa tudi pri osebnih zadevah, kot so državljanstvo, zavarovanje, poroka. Z izstopom iz Evropske unije bodo Britanci formalno ostali brez dostopa do enotnega trga letalstva, zaradi česar bi se lahko zmanjšala konkurenca, vozovnice pa podražile. Po uvedbi enotnega trga se je število letalskih povezav skoraj potrojilo, cene vozovnic pa so se znižale za okoli 40 odstotkov. Po drugi strani pa je pričakovati znižanje cen blaga in storitev. Padec funta pomeni cenejše nakupovanje, kar se že pozna tudi pri številu Slovencev, ki potujejo na Otok. "V preteklem letu smo opazili povečanje povpraševanja za potovanja v Združeno kraljestvo, računamo tudi na šibkejši funt, kar malenkost poceni ta potovanja in so zato atraktivna za potnike," je povedal Matej Knaus, direktor Združenja turističnih agencij. Kako bo z dokumenti, še ni popolnoma jasno. Če do konca prehodnega obdobja ne bo drugačnega dogovora, bodo potniki iz Unije za vstop v Veliko Britanijo morali imeti biometrični potni list in elektronski turistični vizum, kakršen je potreben za vstop v Združene države Amerike in ki velja tri mesece.

Ugodnejši spletni nakupi in dražja zdravstvena oskrba za državljane EU-ja?
Spremembe bomo lahko občutili tudi pri spletnih nakupih, saj ima kar nekaj velikih spletnih trgovcev carinsko skladišče v Veliki Britaniji. Nakupovanje v spletnih trgovinah bi za evropske potrošnike lahko postalo ugodnejše, morali pa bi upoštevati tudi morebitne stroške carine in davka na dodano vrednost. Davek bi lahko bil povrnjen. Britanska nacionalna zakonodaja, tudi tista, ki ščiti potrošnike, do morebitnih sprememb ostaja taka, kakršna je. Če ne bo posebnih meddržavnih sporazumov, je mogoče, da v Veliki Britaniji tudi ne bo več veljala evropska zdravstvena kartica, kar bi pomenilo, da bi zavod za zdravstveno zavarovanje povrnil le stroške nujne medicinske pomoči v vrednosti povprečne cene enakih storitev v Sloveniji. Če ne bo ob brexitu sklenjen poseben dogovor, je najverjetnejši scenarij, da v Veliki Britaniji evropska kartica ne bo več veljavna. "V tem primeru boste kot zavarovanci morali sami plačati zdravstvene storitve, vzeti račun in medicinsko dokumentacijo ter ob vrnitvi v Slovenijo zahtevati povračilo stroškov. Podobno kot če danes potujete v ZDA, Turčijo, Egipt in druge destinacije, kjer naši zavarovanci pogosto dopustujejo," je pojasnil Klemen Ganziti z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerega še sporočajo, da lahko evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja brez težav uporabljamo do konca leta.

Višji stroški mobilne telefonije in omejitve elektronskega bančništva?
Spremembe bodo kmalu tudi na področju mobilne telefonije. Če z dogovorom o brexitu med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo ne bo ohranjena sedanja evropska uredba o gostovanjih v mobilnih omrežjih, bo Velika Britanija dobila status tako imenovane tretje države, kar pomeni, da za državljane Evropske unije na Otoku ne bo več veljalo načelo "gostuj kot doma". "V takem primeru je najlepši zgled Švica, ki je evropska država, vendar ni članica EU-ja niti evropskega gospodarskega prostora, skratka zanjo ta ureditev ne velja. Tisti uporabniki, ki kdaj gostujejo v Švici, vedo, da so storitve zelo drage. Nekaj podobnega se lahko zgodi tudi v Veliki Britaniji," je povedal vodja sektorja za pravne zadeve na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) Mark Pohar. Večina ponudnikov mobilnih storitev pri nas pa meni, da je treba počakati na dokončni dogovor o brexitu. Kaj pa področje digitalnega bančništva? Po nekaterih ocenah ima več kot 100.000 Slovencev eno od tujih mobilnih bank, med bolj priljubljenimi sta Revolut in Monese, ki imata sedež v Veliki Britaniji. Skupni bančni sistem je podvržen precej rigorozni evropski zakonodaji, zato smo pri obeh preverili, ali bodo njune stranke iz Evropske unije imele po brexitu kakšne omejitve ali dodatne stroške. Tako v Revolutu kot v Moneseju so nam zagotovili, da se za njihove evropske komitente ne bo nič spremenilo. Kot pravijo, so že odprli podružnice v eni izmed držav EU-ja, kjer so tudi pridobili elektronsko monetarno licenco.

Kaj bo brexit prinesel več kot 30.000 evropskim študentom?
Študenti iz držav Evropske unije, torej tudi iz Slovenije, so na britanskih univerzah obravnavani enako kot britanski študenti. V primeru brexita brez dogovora bi imeli status študentov iz tretjih držav, kar pomeni višje šolnine, brez dostopa do štipendij in posojil. Več kot 30.000 evropskih študentov na leto študira in dela na Otoku v programu Erasmus+. Nacionalna britanska agencija je pred dnevi sporočila, da bo Združeno kraljestvo še naprej sodelovalo v sedanjih programih, zato naj se organizacije, ki nameravajo vložiti vloge za financiranje, prijavijo na razpis kot načrtovano. Obstaja možnost, da bodo evropski študenti po koncu prehodnega obdobja za študij v Veliki Britaniji potrebovali študentski vizum, ki si ga morajo zdaj urejati tisti, ki niso iz držav članic Unije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen državljane EU-ja miri: "Začenja se naslednja stopnja pogajanj. Na njih bomo ambiciozni, želimo si tesnega sodelovanja z britanskimi prijatelji. Smo sosedje, povezuje nas veliko, 45 let skupnega življenja, skupna zgodovina in zemljepisni položaj, pred nami je tudi skupna prihodnost." Vsekakor sprememb ni pričakovati do konca leta, ko se bo končalo prehodno obdobje.

Več o tem so povedali v oddaji Koda na TV SLO 1. Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem videu.