Da je treba premisliti tudi o možnosti sankcij proti odgovornim za spodkopavanje državnih struktur v BiH-u in vezi države z EU-jem ter podžiganje sovraštva, je dejal vodja nemške diplomacije Heiko Maas po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju.

EU je okvir za sankcije za nekooperativne voditelje v BiH-u sprejel marca 2011. Gre za prepoved potovanja v EU ali zamrznitev premoženja za ljudi, ki bi škodovali ozemeljski celovitosti BiH-a, a jih do zdaj še ni uporabil.

Pred zasedanjem se je omenjala možnost, da ministri pozovejo k pripravi nabora možnosti za pritisk na tiste akterje v BiH-u, ki so odgovorni za razdvajajočo retoriko in spodkopavanje ozemeljske celovitosti države. Ali je bila ta odločitev sprejeta, za zdaj ni jasno.

Borrell je po zasedanju vnovič izrazil močno zaskrbljenost zaradi razmer v BiH-u, kjer po oceni novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej državi Christiana Schmidta mir in stabilnost že vse od vojne nista bila tako ogrožena.

BiH je enotna, združena in suverena država, tamkajšnji voditelji morajo znova vzpostaviti dialog, spoštovati državne institucije in si prizadevati za izvedbo ključnih reform, je pozval visoki zunanjepolitični predstavnik Unije.

Vsakršen poskus delitve države bi ustvaril težave, zato se je temu treba izogniti, je odgovoril na vprašanje o možnosti novega konflikta v regiji, na kar opozarjajo nekateri vodilni predstavniki držav na Zahodnem Balkanu. "Ne kličimo slabega vremena," je še dejal.

O BiH-u so ministri govorili v okviru širše razprave o Zahodnem Balkanu. Borrell je ob tem vnovič pozval tudi k začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo do konca tega leta, Srbijo in Kosovo pa k nadaljevanju dialoga z novim srečanjem voditeljev prav tako do konca tega leta.

S slovenskega zunanjega ministrstva so po zasedanju sporočili, da so se ministri strinjali, da so države Zahodnega Balkana pomembne partnerice EU-ja z vidika skupne varnosti in stabilnosti ter da so blaginja, trajnostni razvoj in odpornost regije strateškega pomena tako za Zahodni Balkan kot za celotno Evropsko unijo.

Slovenijo je zastopal državni sekretar Stanislav Raščan, ki je po navedbah ministrstva opozoril na prizadevanja Slovenije kot predsedujoče Svetu EU-ja za čimprejšnji premik v širitvenem procesu z deblokado začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Ob tem je poudaril, da je širitev geopolitično vprašanje in preizkus verodostojnosti EU-ja, poudaril pomen uresničevanja zavez iz izjave z Brda, izrazil zaskrbljenost nad poglabljanjem krize v BiH-u ter zagotovil polno podporo prizadevanjem za izvedbo reform in napredka države na poti v EU.

Glede dialoga med Beogradom in Prištino pa je Raščan poudaril, da se mora nadaljevati ne glede na politična dogajanja v obeh državah, in izrazil slovensko podporo delu posebnega predstavnika EU-ja za dialog in druga vprašanja v regiji Miroslavu Lajčaku.