"Mislim, da obstaja osnovno soglasje v razumevanju, da je potrebna prekinitev iz humanitarnih razlogov, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči brez tveganj, ki jih predstavljajo neprestani boji," je dejal Borrell in pojasnil, da je mogoče humanitarni premor doseči hitreje kot prekinitev ognja.
Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije je dodal še, da so zunanji ministri zaradi priprav na zasedanje voditeljev, ki bo v četrtek in petek, zgolj razpravljali o tem.
"To je politično pomembna tema, o kateri bodo razpravljali in dokončno odločitev sprejeli na najvišji ravni v Evropskem svetu," je poudaril.
Ministri so se po njegovih besedah sicer strinjali, da je treba v Gazo dobaviti tudi gorivo, saj je to ključno za proizvodnjo elektrike. Elektriko pa v palestinski enklavi potrebujejo tudi za razsoljevanje morske vode in s tem pridobivanje pitne vode.
Obenem so znova obsodili Hamasov teroristični napad na Izrael. Izrael pa so pozvali, naj bo odziv v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.
Danes so se posvetili predvsem humanitarnim posledicam spopadov na Bližnjem vzhodu po napadu skrajnega gibanja Hamas na Izrael pred dvema tednoma, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi na Gazo. Prejšnji konec tedna je po dveh tednih popolne zapore izraelskih sil v Gazo prispela prva humanitarna pomoč. Danes je tja prispela nova pomoč.
20 tovornjakov pomoči na dan ni dovolj
Pred prihodom na srečanje v Bruslju je Borell dejal, da v Egiptu pred mejnim prehodom Rafa čaka dolga kolona tovornjakov, ki morajo po njegovih besedah vstopiti v Gazo in dobaviti nujno potrebne dobrine. Pri tem je navedel gorivo, ki je potrebno za zagotavljanje elektrike in razsoljevanje vode.
"Brez vode in elektrike namreč bolnišnice komaj delujejo," je dejal Borrell. Na to je opozoril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki je pred zasedanjem napovedal, da bo pozval k neoviranemu in varnemu dostopu humanitarne pomoči v Gazo. Dodal je, da je treba količino humanitarne pomoči določati glede na potrebe na območju, ne na podlagi "arbitrarnih odločitev".
Po Borrellovem mnenju okoli 20 tovornjakov na dan, kolikor jih je ob začasnem odprtju prehoda Rafa v Gazo vstopilo v soboto in nedeljo, ni dovolj, saj jih običajno pomoč vsak dan dostavi sto. Palestinska enklava je bila do vstopa prve humanitarne pomoči dva tedna pod popolno zaporo izraelskih sil, ki na tem območju izvajajo vsakodnevne raketne napade.
Humanitarna prekinitev ognja je potrebna tudi za izpustitev talcev, ki jih je palestinsko gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael pred približno dvema tednoma. "Ugrabljene je treba izpustiti. To je korak k umiritvi razmer," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja.
Fajon med tistimi, ki so podprli Borrellov predlog
Ministri so ob prihodu na zasedanje izražali različna stališča. Poziv k humanitarni prekinitvi ognja so jasno podprli luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, irski zunanji minister Micheal Martin pa tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. "Močno smo zaskrbljeni zaradi humanitarne krize v Palestini. Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zapiranje bolnišnic, pomanjkanje vode in pomanjkanje hrane. Pozivamo k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja, k odprtju humanitarnih koridorjev in dobavi humanitarne pomoči za civiliste," je dejala Tanja Fajon.
Humanitarna prekinitev ognja lahko po njenih besedah zmanjša tudi tveganje za širjenje konflikta po območju.
"Ravnati moramo v skladu z mednarodnim pravom, humanitarnim pravom in storiti vse, da se konflikt ne razširi. Zato vse pozivamo, da se vzdržijo nadaljnjega nasilja in pobijanja nedolžnih civilistov," je še povedala slovenska zunanja ministrica. Ob tem je poudarila, da Slovenija podpira pravico Izraela do samoobrambe, pri čemer pa mora ravnati sorazmerno. Odločen vojaški napad ima namreč lahko resne posledice in povzroči številne smrtne žrtve med civilisti, je dejala. Slovenija podpira tudi vsa prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu, ki bi temeljil na rešitvi dveh držav, je še povedala.
Za Nemčijo ključen boj proti terorizmu
Večina preostalih je bila bolj skeptična do tega. Vodja češke diplomacije Jan Lipavsky je tako izrazil dvom o tem, da bi lahko s Hamasom dosegli dogovor o začasni prekinitvi ognja. Podobno je menil italijanski zunanji minister Antonio Tajani.
Med državami, ki nasprotujejo prizadevanjem EU-ja za humanitarno prekinitev spopadov na Bližnjem vzhodu, je Nemčija. Po besedah vodje nemške diplomacije Annalene Baerbock je ključen boj proti terorizmu, pri čemer je opozorila, da na Izrael še vedno padajo rakete.
Zunanji ministri članic EU-ja, ki so o dogajanju na Bližnjem vzhodu razpravljali že na izrednem neuradnem zasedanju nekaj dni po napadu Hamasa na Izrael, so se posvetili tudi razpravi o preprečevanju širjenja konflikta na območju.
Tudi o mirovnem načrtu Zelenskega
Ker se vedno pogosteje pojavljajo namigi, da vojna med Hamasom in Izraelom v ozadje pozornosti potiska rusko agresijo v Ukrajini in da bi se lahko zmanjšala pomoč Zahoda Ukrajini, nameravajo ministri s srečanja poslati jasno sporočilo, da vojaška in druga pomoč Ukrajini ostaja ključnega pomena za Unijo. Pomoč, ki jo bo Unija namenila Izraelu in Ukrajini, bo, drugače kot je v ZDA predlog predsednika Bidna, med seboj ločena. Se pa pogovori z Ukrajino zdaj usmerjajo tudi v prihodnost, in sicer v srednje- in dolgoročna varnostna zagotovila in v mirovni načrt predsednika Zelenskega.
Poleg tega bodo ministri iskali rešitve za napete odnose med Armenijo in Azerbajdžanom ter med Srbijo in Kosovom, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje