Najprej je treba na kratko pojasniti, zakaj imajo Britanci, sicer znani po svoji posebnosti, ko pride do zadev v zvezi z EU-jem, sploh ta zloglasni rabat. Velika Britanija se je za proračunski popust, kot se rabatu tudi reče, dogovorila leta 1984 v času vlade železne lady - Margareth Tatcher.

Britancem se je namreč zdelo, da v skupno evropsko blagajno plačujejo preveč ob tem, da iz nje prejemajo zelo malo kmetijskih subvencij. Takrat je evropski proračun 70 odstotkov sredstev namenjal za kmetijske subvencije, Britanci pa so imeli le za "nekaj ducatov" kmetij. Ker so bili takrat 3. najrevnejši narod v skupnosti in so prejemali zelo malo pomoči, so postali skoraj največji donator v skupno blagajno.

A se je od takrat marsikaj spremenilo, Britanci pa se rabata še vseeno oprijemajo kot pijanec plota. Po svoje razumljivo: britanski rabat je namreč leta 2005 znašal med 5,2 in 5,7 milijarde evrov, vseeno pa je potrebno na natančno številko počakati, saj se za dotično leto natančen izračun naredi štiri leta pozneje. Če ga ne bi dobili, bi po donaciji evropski blagajni prehiteli Nemce. Tudi Francozi in Italijani prispevajo več, a tudi dobijo več.

Velika Britanija zdaj med najbogatejšimi
Jasno je, da je Velika Britanija postala ena najbogatejših evropskih držav, saj je njihov BDP na osebo prehitel francoskega, povprečje EU-15 in je za blok EU-10, ki je vstopil leta 2004, praktično nedosegljiv. Zmanjšalo se je tudi zapravljanje evropskega denarja za kmetijstvo, in sicer iz 70 odstotkov proračuna na zdajšnjih 50, ta številka pa naj bi se do leta 2010 zmanjšala na 40 odstotkov. Pojavljajo se tudi razprave, da bi kmetijske subvencije renacionalizirali, saj kmetijstvo zdaj, ko lakota v Evropi ni več prva težava, hrane pa je celo preveč, ni več med prioritetami, ampak je, denimo, bolj znanost. To pomeni, da ne bi bile več del evropskih politik v tolikšni meri, ampak bi to urejale države same.

Vidi se torej, da je rabat v tem smislu neupravičen, saj je reševal dilemo izpred 23 let. Kot kaže, pa je problematika še vedno ujeta v dogovore med velesilami. Francija po tej proračunski politki dobiva izdaten delež kmetijskih subvencij, Velika Britanija pa je grozila, da bo zahtevala porez kmetijskih subvencij v proračunu, če bo Francija "težila" z rabatom. In tako je pri tem ostalo tudi v tej finančni perspektivi.

Slovenski cekini v britanskih rokah
Od kod torej iz naših rok polzijo evri v roke britanske kraljice? Ker se v EU-ju vse plačuje po državah, se tudi britanski rabat razdeli po državah. Po podatkih evropske komisije smo Slovenci v britanski rabat leta 2004 prispevali 16 milijonov evrov, vse nove članice, ki po BDP-ju na prebivalca za Britanci dobesedno capljajo, pa skupaj 290 milijonov. Največ je prispevala Poljska - 120 milijonov evrov. Največ med vsemi državami so jim "vrnili" Francozi, in sicer okrog 1,5 milijarde evrov.

Britanci pravijo, da gre v tem le za računovodski trik, ki je na koncu koncev nepomemben. Že res, a naj to dopovejo slovenskemu delavcu v tovarni, ki zasluži 400 evrov, da moramo plačevati Britancem, katerih plače so nekajkrat višje.

Mitja Kandare