Delovni izračuni Evropske komisije so pokazali, da bi Slovenija ob morebitnem sprejetju predloga britanskega predsedstva dobila neto prejemek v višini 0,88 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

Zadnji luksemburški predlog z junijskega vrha EU-ja, o katerem pa se države niso mogle zediniti, je Sloveniji namenjal nekaj manj, 0,87 odstotka BNP-ja.

Po nekaj starejšem luksemburškem predlogu bi Slovenija sicer prejela 0,91 odstotka BND-ja, še najbolj ugoden za Slovenijo pa je bil predlog Evropske komisije, ki bi državi zagotovil 1,3 odstotka BND-ja.

Slovenija želi podvojiti sredstva
Velike neto prejemnice so ta predlog zavrnile, prav tako kot tudi luksemburški predlog v vseh različicah.

Cilj Slovenije, ki si ga je glede prihodnje perspektive zastavila na junijskem vrhu, je podvojiti delež sredstev. Po dostopnih podatkih ima Slovenija v povprečju in ob pogoju polnega črpanja trenutno na voljo za 0,36 odstotka BNP-ja sredstev.

Novinke so na slabšem
Izračuni, ki so sicer povsem delovne narave, kažejo, da bi druge nove članice povezave v primerjavi s Slovenijo dobile precej več sredstev. Bi pa bile po britanskem predlogu v nasprotju s Slovenije bolj prizadete.

Poljska bi tako po britanskem predlogu dobila sredstva v višini 2,76 odstotka BND-ja, luksemburški predlog pa ji je namenjal 2,95 odstotka. Madžarska bi namesto 2,85 odstotka BND-ja dobila le še 2,65 odstotka BND-ja.

Največja neto prejemnica sredstev naj bila po britanskem predlogu Bolgarija, sledile bi tri baltske države, Romunija, štiri višegrajske države, Grčija, Portugalska, Malta in Slovenija. Med novinkami je blizu negativnega izplena le Ciper, ki je na pozitivni ničli.

Avstrija največja plačnica
Predlog VB-ja predvideva, da bo največja neto plačnica postala Avstrija z minus 0,42 odstotka BND-ja, sledile bi Nemčija, Švedska, Danska in Francija. Sledijo Italija, Nizozemska, Finska in kot najmanjša neto plačnica z minus 0,29 odstotka BND-ja Velika Britanija. Belgija in Luksemburg bi bili kot državi s posebnim statusom dejansko neto prejemnici, saj dobivata velik administrativni dodatek na račun evropskih institucij.

Britansko predsedstvo EU-ja je v skupno porabo z 1,06 odstotka BND-ja celotne Unije zmanjšala na 1,03 odstotka v zavezah. V denarju bi to pomenilo padec z 871 na 846,7 milijarde evrov. Najbolj bi bile oškodovane novinke, saj jim predsedstvo namenja za 14 milijard evrov manj sredstev na račun boljših pogojev za črpanje sredstev.

VB sebi izboljšal položaj
Velika Britanija je po lastnem predlogu popravila tudi lastno stanje. Tako bi se kot neto plačnica z minus 0,36 odstotka BND-ja dvignila na minus 0,29 odstotka BND-ja. Minimalno je izboljšala še položaj Nemčiji in Švedski ter predvsem Nizozemski. Na slabšem so kot neto plačnice Avstrija, Francija, Italija in Finska.