To sicer ne pomeni, da bodo cene kmalu spet tako nizke kot pred nedavnim porastom, opozarjajo avtorji poročila.

Letos svet priča velikim podražitvam riža in pšenice
"Vedno bolj postaja jasno, da bodo strukturni dejavniki, kot je naraščanje svetovnih potreb po hrani, srednjeročno ohranjali cene na določeni ravni, ki pa bo odločno pod najnovejšimi podražitvami," pojasnjujejo. "Razlogi za trenutne cenovne pritiske so nedvomno kombinacija stalno naraščajočih potreb in premajhne oskrbe, ki jo dodatno zaostrujejo kratkoročni ekonomski in politični dejavniki."

Na rast cen vplivajo dolgoročni, kratkoročni in zunanji dejavniki
Poročilo ugotavlja, da za rast cen ni en sam razlog. Na podražitve naj bi namreč vplivali dolgoročni dejavniki (naraščanje svetovnega prebivalstva); kratkoročni dejavniki (vreme) in zunanji dejavniki (cene goriv in negotovost na finančnih trgih). In ker je dejavnikov več, ni mogoče poiskati ene same rešitve. Ko se išče ukrepe za zaščito pred visokimi cenami hrane, je zato treba razmišljati o okrepitvi pomoči državam v razvoju, izkoriščanju še neuporabljenih zemljišč za kmetijstvo in povečanju raziskav na področju zaščite pridelka in povečanju donosnosti.

Biogoriva bo treba pridelovati iz snovi, ki se ne uporabljajo za prehrano
Poročilo se dotika tudi vprašanja biogoriv, ki se jim pogosto pripisuje krivda za podražitve hrane. Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo ta v različnih državah različno vlogo. Medtem ko se v EU-ju porabi za biogoriva le odstotek pridelka žitaric, se za proizvodnjo etanola porabi kar 25 odstotkov ameriške koruze.

"Energetske in podnebne politike bodo v prihodnje imele mnogo večji učinek na kmetijske trge kot v prejšnjih letih. Kakšen bo ta učinek, pa bo v veliki meri odvisno od različnih politik," izpostavljajo avtorji poročila. Po njihovih ocenah je treba na področju biogoriv nujno spodbujati naprednejše tehnologije, predvsem mehanizme za proizvodnjo biogoriv iz snovi, ki se ne uporabljajo za prehrano.