"To dejanje je nesprejemljivo, brez pravne podlage in popolnoma neutemeljeno. Usmerjeno je neposredno na Evropsko unijo, ne samo na te posameznike," so poudarili, potem ko je Rusija v petek vstop v državo poleg Davida Sassolija in Věre Jourove prepovedala tudi šestim visokim uradnikom EU-ja iz Nemčije, Francije, Švedske, Latvije in Estonije.

Odločitev pomeni "zadnji, presenetljiv izraz tega, da se je Rusija odločila za konfrontacijo z EU-jem, namesto da bi se strinjala, da bo popravila negativno smer naših dvostranskih odnosov", so zapisali v skupni izjavi in poudarili, da si "EU pridržuje pravico sprejema ustreznih ukrepov v odgovor ruskim oblastem".

Sorodna novica Rusija prepovedala vstop predsedniku Evropskega parlamenta in komisarki Jourovi

Ruski protiukrep

Rusija je v petek omenjeno prepoved uvedla kot povračilni ukrep oziroma odgovor na marčevsko odločitev EU-ja, da s prepovedjo vstopa v Unijo kaznuje šest visokih ruskih uradnikov zaradi njihove vloge pri aretaciji ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

V Moskvi so ob tem znova ostro kritizirali sankcije, ki jih sprejema Bruselj, in mu očitali netenje protiruske histerije. "EU nadaljuje politiko nelegitimnih enostranskih sankcij proti ruskim državljanom in organizacijam," je ocenilo zunanje ministrstvo v Moskvi.

Kot so še dodali, Unija zavrača vse poskuse Rusije, da bi spore rešili z dialogom. Namesto tega se zateka k dejanjem, "ki ne puščajo nobenega dvoma, da je njihov resnični cilj za vsako ceno zavreti razvoj naše države".

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v četrtek ob ločenem diplomatskem sporu med Rusijo in Češko države članice EU-ja pozvali k usklajenemu izgonu ruskih diplomatov. V sprejeti resoluciji so poleg tega znova pozvali k brezpogojni izpustitvi Navalnega in izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve ruskih sil ob meji z Ukrajino.

Jourova je izrazila podporo vsem, proti katerim je Moskva uvedla sankcije. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da se je znašla v taki družbi. "Še naprej se bom zavzemala za človekove pravice, svobodo medijev in demokracijo. Stalna prizadevanja Rusije za sejanje dezinformacij in spodkopavanje človekovih pravic zaslužijo odločen in stalen odziv. Če je to cena za resnico, jo z veseljem plačam," je dodala v izjavi, ki so jo posredovali iz Bruslja.

Švedska zaradi sankcij na pogovor povabila ruskega veleposlanika

Moskva je vstop v Rusijo prepovedala tudi Švedinji Asi Scott, vodji laboratorija za strupene snovi na švedski obrambni raziskovalni agenciji (FOI), ki je bila med tistimi, ki so potrdili, da je bil Navalni lani v Rusiji zastrupljen z živčnim strupom novičok.

"V nasprotju s sankcijami EU-ja so ruske sankcije samovoljne, pravno nejasne in izraz politične motiviranosti," menijo na švedskem zunanjem ministrstvu.

Generalni direktor agencije FOI Jens Mattsson je sankcije Rusije proti raziskovalki, ki opravlja svoje delo, označil za popolnoma nesprejemljive. Poudaril je, da ne bodo vplivale na delo inštituta.

Švedska je še izrazila obžalovanje, ker se je Rusija odločila za dodatno poslabšanje odnosov z EU-jem. Na zunanjem ministrstvu so poudarili, da poslabšanje stanja demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Rusiji jemljejo zelo resno.

Sankcije tudi za uradnike drugih držav

Sorodna novica Navalni oster do Putina: Cesar brez oblačil, ki ga zanima le večna oblast.

Moskva je uvedla tudi sankcije proti visokim uradnikom iz Francije, Nemčije, Estonije in Latvije. Nemčija je v odzivu obsodila sankcije, ki ne bodo pomagale k dobrim odnosom.

"V nasprotju z ukrepi, ki jih je EU uvedel marca proti ruskim predstavnikom zaradi hudih kršitev človekovih pravic, so ruski ukrepi neutemeljeni," so sporočili z nemškega zunanjega ministrstva.

Moskva je sankcionirala tudi francoskega poslanca Jacquesa Maira, posebnega poročevalca o zastrupitvi Navalnega v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Ta je povedal, da sankcije ne bodo imele nobenega vpliva na njegovo delo glede Navalnega, da pa bo na drugi strani Rusija zdaj težje sodelovala.