Informacije o primeru so za zdaj skope. Iz objave v registru je razvidno, da gre v primeru zaplembe dokumentov Evropske centralne banke (ECB) v prostorih Banke Slovenije za morebitno kršitev pravil o privilegijih in imuniteti v EU-ju ter statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB-ja.

Slovenske oblasti imajo po navedbah komisije zdaj dva meseca časa za odgovor. V komisiji so ob tem slovenske oblasti spodbudili h konstruktivnim pogovorom z ECB-ja, da se poišče skupna rešitev za izvajanje preiskav v skladu s pravnim redom EU-ja .

V tiskovni službi komisije so ob tem še pojasnili, da prvih korakov v postopku ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje običajno ne komunicirajo proaktivno, zato je primer zgolj objavljen v registru, niso ga pa vključili v sporočila za javnost.

Neuradne navedbe, da naj bi Evropska komisija začela pravne postopke proti Sloveniji v povezavi z lanskimi kriminalističnimi preiskavami v Banki Slovenije, so se prvič pojavile na začetku februarja.

Tedaj so v komisiji te navedbe uradno zanikali in pojasnili, da so v stiku s slovenskimi oblastmi in ECB-ja glede te pomembne zadeve.

Neuradno pa je bilo tedaj mogoče izvedeti, da je komisija konec lanskega leta Sloveniji poslala tako imenovano "pilotno pismo", v katerem je prosila za določena pojasnila o dogajanju, a to pismo nima pravnega značaja.

Slovenska stran je na to pismo po tedanjih neuradnih informacijah odgovorila konec januarja. Komisija se je takrat še odločala, kako se bo odzvala.

Domnevna kršitev evropskega pravnega reda
Danes pa je komisija torej objavila odločitev o sprožitvi pravnega postopka za ugotavljanje kršitev evropskega pravnega reda, ki se začne s prvim uradnim opominom, sledi drugi opomin ali obrazloženo mnenje, nato pa tožba na Sodišču EU-ja.

Po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija lani je predsednik ECB-ja Mario Draghi tedaj pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB-ja. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB-ja na notranjem omrežju Banke Slovenije.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njem dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.

Na ustavnem sodišču
Evropska centralna banka se je zaradi zaplembe njene dokumentacije v okviru omenjene kriminalistične preiskave obrnila tudi na ustavno sodišče. Ustavna pritožba se nanaša na dokumentacijo, pridobljeno na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih v centralni banki - Boštjana Jazbeca, Stanislave Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja - zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji NLB-ja. Ustavno pritožbo zoper samo odredbo je vložila že Banka Slovenije.