"Predlagamo prepoved uvoza ruske nafte. To bo popolna prepoved vse nafte," je v Evropskem parlamentu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Komisija po njenih besedah predlaga postopno uvedbo embarga. Za surovo nafto predlaga šestmesečno prehodno obdobje, za naftne derivate pa se bo to izteklo konec leta 2022, je dejala predsednica komisije.

"Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem kar se da zmanjšali postransko škodo za nas in naše partnerje po svetu," je poudarila. "Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte, vendar to preprosto moramo storiti," je dejala.

"Z vsemi temi ukrepi ruskemu gospodarstvu onemogočamo možnosti za diverzifikacijo in modernizacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je želel Ukrajino izbrisati z zemljevida. Jasno je, da mu ne bo uspelo. Nasprotno: Ukrajina je vstala v pogumu in enotnosti. Njegova država, Rusija, pa tone," je še povedala v nagovoru evropskim poslancem.

Sankcije morajo zdaj potrditi države članice. Kdaj bo dosežen dogovor, je zato težko napovedati, saj nekatere države ne podpirajo ukrepa. Morda bo dogovor dosežen v četrtek, najverjetneje pa v petek, so dodali.

Madžarska: Ne vidimo zagotovil za energetsko varnost

Madžarska se je kritično odzvala na bruseljski predlog. "Ne vidimo kakršnega koli načrta ali zagotovil, kako bo na podlagi trenutnega predloga potekal prehod in kaj bo zagotovilo madžarsko energetsko varnost," je sporočila madžarska vlada.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je pozneje v izjavi, objavljeni na Facebooku, objavil, da bo njegova država v tovrstne ukrepe privolila samo, če bo uvoz surove nafte prek naftovodov izvzet.

Slovaška vlada je medtem zahtevala triletno izvzetje svoje države iz embarga, pri čemer je zavrnila povezovanje z madžarskim stališčem. "Ne drži, da se ne želimo pridružiti sankcijam proti Rusiji," je povedal slovaški gospodarski minister Richard Sulik.

Pojasnil je, da je Slovaška skupaj s Češko in Madžarsko v drugačnem položaju kot druge države članice, ki so imele možnost takoj zamenjati dobavitelje nafte. Slovaška po ministrovih besedah potrebuje daljše prehodno obdobje, da bi se lahko prilagodila.

Do predloga je bil kritičen tudi češki minister za industrijo in trgovino Jozef Sikela. Poudaril je, da predlog komisije ne predvideva, kako si bodo države razdelile breme, ki bi ga prinesel embargo na nafto iz Rusije. Prav tako ne vključuje mehanizma za skupne nabave in skupno distribucijo. "Predlog še preučujemo, a meni se to zdi problematično," je dejal Sikela.

Izvzetje iz embarga je prav tako zahtevala Bolgarija. "Bolgarija bi tehnološko lahko zmogla brez ruske surove nafte, vendar bi to bistveno zvišalo cene goriva," je povedal namestnik bolgarskega premierja Asen Vasilev. "Tako da če Evropska komisija razmišlja o izjemah, bi tudi mi radi izkoristili to, saj bi bilo to najbolje za bolgarsko ljudstvo," je poudaril.

Nemčija podpira embargo, a svari pred motnjami in visokimi cenami

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je podprl embargo na nafto, a obenem opozoril na morebitne motnje v dobavi nafte in visok porast cen.

Razlog za skok cen je po njegovih besedah to, da bo treba verjetno nafto iz Rusije nadomestiti z dražjimi alternativami iz drugih držav. "Že nekajkrat sem povedal, da ne moremo zagotoviti, da ne bo motenj, predvsem regionalnih," je dejal glede dobave nafte v Nemčiji.

Evropski embargo na rusko nafto bi imel po pričakovanju združenja nemških gospodarskih zbornic DIHK resen vpliv na nemška podjetja. Čeprav bi povpraševanje po nafti lahko pokrili iz drugih virov, bi rast cen nafte povečala finančni pritisk na podjetja, je opozoril predsednik združenja Peter Adrian.

"Zlasti za energetsko intenzivno industrijo in logistična podjetja bo zaradi tega poslovanje še manj donosno," je Adrianove besede povzela nemška tiskovna agencija DPA.

Dodatnih stroškov ni bilo mogoče individualno prenesti na stranke in "v skrajnih primerih bodo podjetja zaradi stroškov prisiljena ustaviti poslovanje", je dodal in politike pozval, naj zaščitijo nemška podjetja pred posledicami te odločitve.

Kijev kritičen do nasprotnic embarga

Ukrajinske oblasti so opozorile, da so članice EU-ja, ki blokirajo embargo na uvoz ruske nafte, s financiranjem ruske vojske soudeležene pri zločinih, ki jih ruske enote izvajajo na ukrajinskem ozemlju.

"Če bo katera koli država v Evropi še naprej nasprotovala embargu na uvoz ruske nafte, bomo imeli dober razlog, da rečemo, da je ta država sokriva za zločine, ki jih je Rusija zagrešila na ozemlju Ukrajine," je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in znova dodal, da Rusija prihodke od nafte in plina uporablja za nadaljnje financiranje svojega vojnega stroja.

Izključitev Sberbank iz sistema SWIFT

Drugi tip sankcij je izključevanje bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo bančnih podatkov SWIFT. Komisija predlaga izključitev dodatnih treh bank, med njimi tudi največje ruske banke Sberbank. Na ruskem bančnem trgu ima okoli 37-odstotni delež.

Ukrepanje proti odgovornim za vojne zločine

Evropska komisija predlaga še sankcije proti vojaškim častnikom, ki so zagrešili vojne zločine v Buči in so odgovorni za "nečloveško obleganje" Mariupolja. "To pošilja pomemben signal vsem zločincem, vpletenim v vojno Kremlja: Vemo, kdo ste, odgovarjali boste," je poudarila predsednica komisije.

Bruselj predlaga tudi blokado treh ruskih državnih medijev, ki "širijo Putinove laži", tako po kabelski, satelitski in medmrežni povezavi. EU je v preteklosti že blokiral oddajanje ruskih medijev RT News in Sputnik. Za katere medije gre tokrat, von der Leyen ni razkrila.

Sorodna novica "Nisem optimističen, da bo zaradi sankcij prišlo do spremembe politike Rusije"

Sankcije tudi proti patriarhu Kirilu

Evropska komisija je predlagala zamrznitev premoženja vodje Ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila, je povedal neimenovani diplomat.

Patriarh je bil dodan na seznam, na katerem je že na stotine vojaških častnikov in poslovnežev blizu Kremlja, ki jih EU obtožuje podpore vojni v Ukrajini.

Komisija patriarha označuje za "dolgoletnega zaveznika Vladimirja Putina, ki je postal eden glavnih podpornikov ruske vojaške agresije proti Ukrajini".

Ruska pravoslavna cerkev je sicer kritizirala papeža Frančiška, potem ko je patriarha pozval, naj ne postane "oltarnik" Kremlja, in sporočila Vatikanu, da bi takšne pripombe škodile dialogu med cerkvami.

V skladu s predlogom bi na seznam ljudi, ki bi jim zamrznili premoženje in prepovedali vstop v EU, dodali skupno 58 ljudi. Med njimi tudi ženo, hčer in sina tiskovnega predstavnika Kremlja Dimitrija Peskova.

Evropska komisija poleg tega predlaga prepoved zagotavljanja storitev na področju računovodstva in svetovanja ruskim podjetjem.

Bruselj predlaga sveženj pomoči za obnovo Ukrajine po vojni

Predsednica komisije se je v nagovoru v parlamentu zavzela tudi za finančno pomoč Ukrajini po vojni. Najprej ji je treba zagotoviti kratkoročno ekonomsko podporo za reševanje negativnih posledic vojne.

Nato pa je v drugi fazi treba zagotoviti tudi obnovo države, saj da je uničenje veliko. Po njenih besedah je težko podati natančno oceno škode, vendar pa ekonomisti govorijo o več stotih milijardah evrov.

"Evropa ima do Ukrajine posebno odgovornost. Z našo podporo lahko Ukrajinci obnovijo svojo državo za prihodnjo generacijo. Zato danes predlagam, da začnemo pripravljati ambiciozen sveženj obnove za naše ukrajinske prijatelje," je povedala.

Tlakovanje poti ukrajinski prihodnosti v Uniji

Ta sveženj mora po njenih besedah omogočiti obsežne naložbe za to, da bi zadostili potrebam in zagotovili potrebne reforme. Upoštevati mora tudi obstoječe slabosti ukrajinskega gospodarstva in postaviti temelje za trajnostno dolgoročno rast. Ukrajini lahko pomaga tudi v boju proti korupciji, prilagajanju zakonodaje evropskim standardom in okrepitvi ukrajinske proizvodne zmogljivosti, je povedala von der Leyen.

"To bo prineslo stabilnost in gotovost, potrebni za to, da bo Ukrajina privlačna za neposredne tuje naložbe. In navsezadnje bo tlakovalo tudi pot ukrajinski prihodnosti v Evropski uniji," je še poudarila.