Bruselj je tokrat prvič ocenil napredek Ukrajine in Moldavije, ki sta lani prejeli status kandidatk za članstvo, in Gruzije, ki ji je EU zagotovil evropsko perspektivo.

"Danes je zgodovinski dan. Evropska komisija državam članicam priporoča začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo," je v Bruslju dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Poudarila je, da sta obe državi sprejeli pomembne reforme. Glede Ukrajine je povedala, da je izpolnila 90 odstotkov vseh potrebnih ukrepov, ki jih je lani določila Evropska komisija. Pri tem je predsednica komisije poudarila ustavno reformo, boj proti korupciji in pranju denarja, pa tudi ukrepe na področju zmanjšanja vpliva oligarhov.

Ukrajina pa sprejema tudi preostale potrebne reforme, je še povedala von der Leyen. Ko bo sprejela še te ukrepe, naj članice sprejmejo okvir za pogajanja z Ukrajino.

Med temi na komisiji poudarjajo uveljavitev predlagane zakonodaje, namenjene kadrovski okrepitvi ukrajinskega urada za boj proti korupciji. Odpraviti mora tudi omejitve pristojnosti tega urada, ki jih določa trenutna zakonodaja o preprečevanju korupcije.

Med preostalimi ukrepi je še uveljavitev zakona o lobiranju, ki bo v skladu z evropskimi standardi.

Napredek pa je po mnenju komisije naredila tudi Moldavija, med drugim na področjih preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala. Preostali ukrepi, ki jih mora Kišinjev sprejeti pred potrditvijo pogajalskega okvira, pa vključujejo nadaljnje korake na področju zmanjšanja vpliva oligarhov ter zagotovitev zadostnih resursov za tožilstvo, pristojno za boj proti korupciji.

Predsednica Moldavije Maia Sandu se je na omrežju X zahvalila visokim predstavnikom EU-ja za podporo Moldaviji na njeni poti v EU in ker so prepoznali trdo delo celotne družbe. "Ostajamo zavezani poti reform," je zagotovila.

Gruzijski premier Irakli Garibašvili pa je v televizijskem nagovoru Gruzijcem čestital ob "današnji zgodovinski zmagi in priznanju". Poudaril je, da je država dobila status, ki si ga Gruzijci zaslužijo.

Končna odločitev bo padla decembra

Von der Leyen je napovedala, da bo komisija napredek teh dveh držav ocenila v poročilu, ki ga bo državam članicam predstavila marca 2024.

Kijev in Kišinjev sta za članstvo v EU-ju zaprosila kmalu po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino februarja lani, junija lani pa sta državi prejeli status kandidatk za članstvo.

Gruziji so tedaj voditelji EU-ja zagotovili perspektivo za članstvo. Komisija je danes predlagala, da se tej državi podeli status kandidatke za članstvo.

Končno odločitev o samem začetku pogajanj bodo sicer predvidoma sredi decembra sprejeli voditelji članic Unije. Bruselj želi širitev Unije, ki je po ruski vojaški agresiji na Ukrajino februarja lani dobila močan zagon, pospešiti z različnimi gospodarskimi pobudami.

"Dokončanje naše Unije je klic zgodovine," je dejala predsednica Evropske komisije. "Dokončanje naše Unije ima tudi močno ekonomsko in geopolitično logiko. Pretekle širitve so pokazale ogromne koristi tako za države pristopnice kot za EU. Vsi smo zmagali," je še dodala.

Zelenski: Odločitev Evropske komisije korak v pravo smer

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločitev Evropske komisije pozdravil kot "korak v pravo smer za Kijev in Evropo". "Naša država mora biti v EU-ju. Ukrajinci si to zaslužijo," je sporočil Zelenski na omrežju Telegram.

Poudaril je, da si Ukrajinci to zaslužijo tako zaradi obrambe evropskih vrednot kot tudi dejstva, da so celo med vojno držali besedo in razvili državne institucije. "Vse potrebne odločitve smo sprejeli," je dejal in se zahvalil vsem, ki Kijevu pri tem pomagajo.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj je zagotovil, da bo Ukrajina uresničila vse zahtevane reforme in poudaril, da je na vladni ravni implementirala vseh sedem priporočil Evropske komisije. "Zavezani smo procesu preoblikovanja države, da bi Ukrajina postala enakopravna, močna in polnopravna članica Evropske unije," je zapisal na Telegramu.

BiH bo moral še počakati

Glede BiH-a Bruselj priporoča začetek pristopnih pogajanj, ko bo država dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo, je povedala predsednica von der Leyen. Kot je dejala, je BiH opravil "številne pozitivne in zakonodajne korake", pri čemer je omenila hitro sestavo sveta ministrov januarja letos, napredek pa so oblasti v Sarajevu naredile tudi na področjih boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

"Obenem pa z zaskrbljenostjo spremljamo sprejemanje neustavnih zakonov od predstavnikov oblasti Republike Srbske," je povedala. Bosna in Hercegovina je prošnjo za članstvo v EU-ju vložila februarja 2016, decembra lani pa so ji voditelji držav članic EU-ja podelili status kandidatke za članstvo.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je po predstavitvi širitvenega poročila EU-ju sporočil, da so pričakovali brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj, v Federaciji BiH-a pa so poročilo pozdravili kot konstruktivno kritiko.

Dodik je krivdo za zastoj pripisal EU-ju, češ da je "zamudil svojo priložnost". "Pričakovali smo brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj in zeleno luč, da ne glede na vse negotovosti glede prihodnosti EU-ja in širitve začnemo s pravim delom organizacije in pogajanj," je zapisal Dodik.

Zavzemanje za pravno državo, pri kateri vztraja EU, po Dodikovem mnenju dejansko pomeni potrebo po zaprtju urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u in izločitvi tujih sodnikov z ustavnega sodišča BiH-a. "Če je to cilj Evropske komisije, potem smo na isti poti," je dodal.

Premier bosansko-hercegovske entitete Federacije BiH-a Nermin Nikšić pa je ocenil, da gre za najboljše poročilo do zdaj, pozitivni signali iz EU-ja pa so po njegovi oceni potrditev pravilnosti politike kompromisov. Poudaril je, da potem ko so v BiH-u več let zanemarjali reforme, teh ne morejo izvesti v nekaj mesecih, lahko pa napredujejo, kar da so tudi storili.

"Poročilo omenja napredek, ki smo ga dosegli, vendar tudi konstruktivno kritiko," je še dejal Nikšić. Ob tem je dodal, da se zavedajo, da dinamika reformnega procesa zaradi številnih ovir, s katerimi se spoprijemajo, ne poteka tako, kot bi si želeli. "Tega se zavedajo tudi v EU-ju, zato se kritike nanašajo predvsem na politike iz Republike Srbske, ki so jasno označeni kot dejavnik blokad," je poudaril.

Fajon: Evropska komisija z današnjimi priporočili izrazila resnost EU-ja glede širitve

Današnja priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno glede širitve, tako na Zahodni Balkan kot tudi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, je v odzivu dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Po mnenju ministrice je pomembno, da bo tudi Bosna in Hercegovina ob dodatnem naporu kmalu lahko začela pogajanja za polnopravno članstvo v EU-ju, je na družbenem omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

"V Sloveniji smo prepričani – in to vseskozi zagovarjamo –, da bo Evropa še stabilnejša, varna in prosperitetna, ko bo širitev končana," je poudarila Fajon. Dodala je, da širitev Unije na Zahodni Balkan in vzhod ni samo v interesu EU-ja in novih članic, temveč je geostrateška nujnost.

Odločitev Evropske komisije glede širitvenega svežnja, posebej priporočila Svetu EU-ja za začetek pogajanj z BiH-om, je pozdravil tudi komisar za krizno upravljanje iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je pri tem ocenil, da je komisija danes "široko odprla pot za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino".

Ta je od lanskega prejema statusa kandidatke pokazala "največji pospešek do zdaj v svojem reformnem procesu prevzemanja evropskih standardov", meni Lenarčič, ki je prepričan, da lahko BiH kmalu doseže potrebno raven izpolnjevanja ključnih prioritet, ki pogojujejo začetek pogajanj.

Kako dobiti denar za širitev?

Kot je za Radio Slovenija poročala dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok, sta glede širitve največji dilemi, kako naj skupnost s 30 in več državami sploh deluje ter kako naj dobi denar za svoje delovanje, predvsem denar za razvojno in kmetijsko politiko, ki bi ga nove, revne članice množično črpale.

V več državah so zato prepričani, da niso samo kandidatke za članstvo tiste, ki morajo izvesti reforme, ampak da se mora pred širitvijo reformirati predvsem Unija.

In začetek pogajanj je kljub vsemu samo začetek še dolge poti. Črna gora se za članstvo pogaja od leta 2012, Srbija od leta 2014, Severna Makedonija in Albanija sta pogajanja po hudih zastojih začeli lani. Pogovori s Turčijo, ki je v evropski čakalnici najdlje, pa so povsem zastali.