Slovenija je tako kot vse preostale članice EU-ja danes iz Bruslja dobila nova letna priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje, ki prvič vključujejo tudi nasvete, na katera področja naj članice osredotočijo naložbeno politiko.

Komisija je sicer februarja letos v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji opozorila, da ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva.

Sorodna novica Mrak: Kriza je neizogibna, toda evro je danes robustnejši

Tako ni presenečenje, da je Slovenija tudi letos dobila podobna sporočila kot lani – pozive k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij v skladu z načrti.

Dombrovskis: Napredek omejen

Ocenjujemo, da je v Sloveniji napredek pri uresničevanju lanskih priporočil omejen, zato se nekatere teme ponavljajo tudi letos, med njimi pozivi k sprejetju in izvajanju reform na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, je sporočila Sloveniji danes v Bruslju povzel podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Priporočila za Slovenijo so sicer po besedah Dombrovskisa pretežno skladna s splošnimi političnimi usmeritvami in osredotočena na uresničevanje evropskih prioritet.

Tri priporočila

Priporočila so tri, a vsako vključuje več pozivov. V prvem priporočilu komisija Slovenijo najprej poziva, naj doseže srednjeročni proračunski cilj v letu 2020. Uresničitev srednjeročnega proračunskega cilja – ta je v primeru Slovenije strukturni primanjkljaj v vrednosti 0,25 odstotka BDP-ja v letu 2020 – je sicer načrtovana do leta 2021.

Poleg tega jo poziva, naj sprejme in izvede reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki bodo zagotovile dolgoročno fiskalno vzdržnost, ter naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.

Slovenija bi morala po priporočilu komisije tudi okrepiti zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem skladnosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela, vseživljenjskim učenjem in aktivacijskimi ukrepi, tudi z izboljšanjem digitalne pismenosti.

Razvoj trga vrednostnih papirjev

V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj podpre razvoj trga lastniških vrednostnih papirjev, naj izboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulacijskih omejitev in upravnega bremena, naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju ter naj izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti.

Sorodna novica Bruselj znova zagrozil Italiji zaradi prevelikega javnega dolga

Novo je tretje priporočilo, posebno naložbeno priporočilo, v katerem komisija Sloveniji svetuje, naj z naložbami povezane gospodarske politike osredotoči na raziskave in inovacije, nizkoogljično in energetsko tranzicijo, zagotavljanje trajnostnega prometa, zlasti železniškega, in okoljsko infrastrukturo, pri čemer naj upošteva regionalne razlike.

Ta priporočila, poznana po angleški okrajšavi CSR (country specific recommendations), so vrhunec evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja politik članic pod budnim bruseljskim očesom, ki ga je Unija uvedla sredi finančne krize leta 2011, da bi okrepila odpornost na nove krize.

Finančno ministrstvo: Evropska komisija je prepoznala napredek

Evropska komisija je v najnovejših priporočilih za proračunsko in reformno ukrepanje prepoznala napredek Slovenije na področju javnih financ, so zapisali na ministrstvu za finance.

Evropska komisija v svoji oceni priznava pozitivne trende na področju javnih financ, ki se kažejo v najhitrejšem zniževanju javnega dolga med vsem državami območja z evrom, so izpostavili. "V obdobju 2020-2022 se bo javni dolg po ocenah znižal pod mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Hkrati Slovenija od leta 2017 beleži nominalni presežek sektorja države, ki ga bo po načrtih v programu stabilnosti v naslednjih letih še krepila," so dodali.

Slovenija je, kot so še zapisali na ministrstvu, vključena v preventivno roko izpolnjevanja pravil pakta za stabilnost in rast, v skladu s katero mora po načrtovani poti dosegati srednjeročni proračunski cilj, ki je za letošnje leto še določen v višini +0,25 odstotka BDP. Ob tem so dodali, da komisija podobno kot Slovenija izpostavlja, da so zaradi metodologije izračunov ti negotovi, ocene pa lahko nihajo. Hkrati je po njihovih navedbah potrebno izračune ocenjevati tudi v luči dejstva, da iz leta 2019 v 2020 prehajamo na nov minimalni srednjeročni proračunski cilj. Za leto 2020 velja -0,25 odstotka BDP, so dodali.

Glede priporočil ostalim državam članicam EU-ja, ki se nanašajo na doseganje srednjeročnih proračunskih ciljev, so na ministrstvu izpostavili, da so Francija, Belgija, Ciper in Italija prejele opozorilo pred možnim odprtjem postopkov za kršitev pravila pakta za stabilnost in rast, Madžarska in Romunija pa ostajata v območju procedur presežnega primanjkljaja.