Evropska unija je kot protiukrep na ameriške carine na jeklo in aluminij uvedla carine na ameriške kavbojke, motorna kolesa (na primer Harley Davidson) in viski. Na seznamu so tudi brusnice, brusnični sok, pomarančni sok, sladka koruza in arašidovo maslo, pa moška usnjena obutev, kozmetični izdelki ter vrsta proizvodov iz jekla.

Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na Twitterju, kjer je zagrozil s carinami na evropske avtomobile. "Če nove carine in ovire ne bodo kmalu odpravljene, bomo uvedli 20-odstotne carine na vse njihove avtomobile, ki prihajajo iz EU-ja. Izdelujte jih tukaj!" je tvitnil Trump.

Takoj po Trumpovi grožnji so na pomembnejših borzah v Evropi padle vrednosti delnic evropskih avtomobilskih znamk. Delnice Fiat Chryslerja so v Milanu zdrsnile za tri odstotke. Delnice nemškega BMW-ja so se spustile za okoli dva odstotka, Daimlerjeve in Volkswagnove pa za dober odstotek.

EU: "Nimamo druge možnosti"
"Nismo želeli tega položaja. A enostranska in neupravičena odločitev ZDA o uvedbi carin na jeklo in aluminij na izdelke iz EU-ja pomeni, da nimamo nobene druge možnosti," je še pred Trumpovo grožnjo poudarila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström. Če bodo ZDA umaknile svoje carine, bo sledila tudi Unija, je še napovedala.

Tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v četrtek znova obžaloval ameriško odločitev. Dejal je, da je po prepričanju Evrope trgovanje treba utemeljiti na pravilih – na zaupanju in na odgovornem partnerstvu, ameriška odločitev pa da gre v nasprotno smer. "Pravzaprav," dodaja Juncker, "ta odločitev nasprotuje vsakršni logiki in zgodovini. Evropski odziv mora biti jasen in ustrezen," je še dejal Juncker, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Matjaž Trošt.

Sledijo še novi ukrepi
Komisija je sicer izračunala, da je evropski izvoz jekla in aluminija, ki ga zadevajo ameriške carine, vreden 6,4 milijarde evrov. Ker tokratne carine pokrivajo le 2,8 milijarde evrov vreden ameriški izvoz, obstaja načrt še za pokritje preostalih 3,6 milijarde evrov. Te ukrepe naj bi EU uvedel šele čez tri leta oziroma potem, ko bo Svetovna trgovinska organizacija presodila, da ameriški ukrepi niso skladni z mednarodnimi pravili.

Gre za odziv Evropske unije na carine, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump uvedel na evropski izvoz jekla in aluminija. Za veliko večino proizvodov bodo carine 25-odstotne, za čevlje, nekatera oblačila in pralne stroje pa kar 50-odstotne.

ZDA so 1. junija uvedle 25-odstotne carine na uvoz jekla iz Evrope, na uvoz aluminija pa so določile desetodstotne carine. Podobne ukrepe je Washington uvedel tudi proti številnim drugim državam, kar je utemeljil z ogrožanjem nacionalne varnosti.

Odzvala se je tudi Indija
Kot povračilni ukrep je tudi Indija napovedala dvig carinske stopnje za 29 ameriških izdelkov, kot so jeklo, železo, mandlji in orehi. Višje carine bodo veljale od 4. avgusta. Ker je Indija največja odjemalka ameriških mandljev, bo odločitev hudo prizadela ameriške kmete, mnenja strokovnjakov navaja BBC.

Ameriški trgovinski primanjkljaj se je v zadnjih letih povečal in znaša okoli 50 milijard dolarjev.