Slovenija se je odločno lotila reševanja težav, ki smo jih ugotovili aprila, je z zadovoljstvom ugotavljal evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve Ollie Rehn.

Vendar je dodal, da Slovenijo čaka še kar nekaj dela: "Izkoristiti mora priložnost in pospešiti reforme, kar je v zadnjih tednih aprila tudi uspešno zastavila." Vlada se je po njegovih besedah uspešno lotila čiščenja bančnega sektorja in drugih reform. "Reforme, ki mi jih je opisal minister Čufer v pismu, kažejo napredek. S to hitrostjo in na ta način bo Sloveniji v prihodnjih dveh leti uspelo zmanjšati primanjkljaj," je še prepričan Olli Rehn.

Trajna odprava fiskalnih neravnotežij zahteva izvajanje tudi velikopoteznih strukturnih reform, ki bi povečale sposobnost prilagajanja gospodarstva ter potencial za rast in zaposlovanje. Slovenija naj ohrani rasti naklonjeno porabo, sprejme ukrepe za večje izpolnjevanje davčnih obveznosti in na strani odhodkov izvede ukrepe, podprte s sistematičnimi pregledi javnih izdatkov na vseh ravneh države. Okrepiti pa bi morala tudi vlogo neodvisnih teles, ki nadzorujejo fiskalno politiko.

Slovenija bi morala glede na priporočila vzpostaviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema v obdobju po letu 2020 z nadaljnjo prilagoditvijo vseh ustreznih parametrov, vključno z navezavo zakonsko predpisane upokojitvene starosti na podaljšanje življenjske dobe, hkrati pa ohraniti zadostno raven pokojnin.

Hkrati bi bilo treba omejiti s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljšati dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu in izboljšati usmerjanje nadomestil in ugotavljanje njihove upravičenosti ter povečati preventivo za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti.

Trendi na področju plač, vključno z minimalno plačo, bi morali po predlogu Evropske komisije podpirati konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest. Ob tem je treba spremljati učinke reforme trga dela in opredelitev področja, kjer so potrebni dodatni ukrepi za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in odpravljanje segmentacije trga dela, vključno z regulacijo študentskega dela.

Dodatni ukrepi bi se morali nanašati na povečanje zaposlenosti med mladimi s terciarno izobrazbo, starejšimi in nizko kvalificiranimi.

Ob tem je treba odpraviti neusklajenost kvalifikacij in potreb na trgu dela s povečanjem privlačnosti zadevnega poklicnega izobraževanja in programov usposabljanja ter z nadaljnjim sodelovanjem z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri ugotavljanju potreb na trgu dela.

Najem tujih bančnih svetovalcev
Slovenija bi morala do junija letos ob pomoči evropskih partnerjev sprejeti ustrezne ukrepe za najem neodvisnega zunanjega svetovalca, ki bo opravil pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu in zagotovil hitrejši napredek v primeru dveh bank, ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo izboljšanje njunih bilanc stanja.

Zagotoviti pa bo treba tudi dodaten kapital, če bi se pri prenosu aktive ali pri pregledu kakovosti aktive odkrile dodatne pomanjkljivosti. Vsi ukrepi, vključno z objektivnimi ocenami kapitalskih potreb, prenosom aktive na družbo za upravljanje terjatev bank, programom za zavarovanje premoženja in operativno izvedbo ukrepov prestrukturiranja, pa bi se morali izvesti ob polnem spoštovanju pravil o državni pomoči, če je ta vključena.

Prav tako je potrebno nadaljevanje priprav za napovedano privatizacijo NKBM-ja, do septembra 2013 naj se pripravi velikopotezen časovni načrt za odprodajo neposrednih in posrednih državnih deležev v bankah. Do konca letošnjega leta naj se tudi pregleda regulativni okvir za banke in na podlagi tega pregleda okrepijo nadzorne zmogljivosti, transparentnost in statistična razkritja.

Reforma reguliranih storitev in skrajšanje sodnih postopkov
Bruselj tudi priporoča reformo reguliranih storitev in pri tem zmanjšanje ovire za vstop v te poklice. Pri tem se mora izboljšati poslovno okolje, vključno z zagotovitvijo neodvisnosti agencije za varstvo konkurence ter z zagotovitvijo njenega zadostnega in neodvisnega financiranja.

Dosedanja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje trajanja sodnih postopkov na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih sodnih zadevah ter števila primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izvajanje, bi morali nadgraditi.

Vlada pa bi morala v okviru svoje načrtovane strategije razvrstiti sredstva države v ključna in neključna z namenom odprodaje neključnih sredstev. Slovenski državni holding (SDH) mora pravočasno postati popolnoma operativen, tako da naj prenese lastništvo in upravljanje vseh deležev, pri tem pa po možnosti izključi tiste, ki so na seznamu za takojšnjo privatizacijo.

SDH je treba upravljati profesionalno
Ob tem je po mnenju Bruslja treba zagotoviti profesionalno upravljanje SDH-ja od samega začetka in po možnosti vključiti mednarodne strokovnjake ter jasno opredeljeno neodvisno razmerje z vpletenimi podjetji. Za ključne deleže naj se razvijejo strategije, specifične za posamezne sektorje, da se bosta izboljšala dobičkonosnost in korporativno upravljanje.

Pri tem naj bi bil obvezen in javno dostopen register imenovanj v upravne odbore in nadzorne svete podjetij v državni lasti z zahtevami po razkritju interesov.