Prevoznike naj bi na črni seznam uvrstili za obdobje do enega leta, ki ga bo mogoče podaljšati, je pojasnila komisarka. Ob tem je sicer izpostavila, da je ključna preventiva in da upajo, da teh pravil ne bo treba uporabiti, ker nihče ne bo želel biti tako ožigosan.

Ukrepi bodo sorazmerni, o njih se bo odločalo od primera do primera. Evropska komisarka za promet Adina Valean je ob tem poudarila, da je namen teh pravil preprečiti zlorabo komercialnega prevoza za tihotapljenje ljudi ali trgovino z njimi.

Pri Evropski komisiji ob najavi predloga poudarjajo, da ne bodo nikdar sprejeli izkoriščanja ljudi v politične namene in da je to ukrep v podporo članicam, ki se spoprijemajo s takšnimi hibridnimi napadi.

Nov pravni okvir, ki ga predlaga Komisija, bo EU-ju omogočal sprejetje ciljnih ukrepov proti prevoznikom po kopnem, zraku, celinskih vodnih poteh in morju, ki so vpleteni v tihotapljenje ljudi v EU ali trgovino z njimi.

Na plenarmen zasedanju o razmerah v Belorusiji

Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o razmerah v Belorusiji in poskusih režima pod vodstvom Aleksandra Lukašenka, ki vse od spornih volitev avgusta lani zatira opozicijo v državi.

Skrbijo jih tudi varnostne in humanitarne posledice krize na poljsko-beloruski meji, kjer je obtičalo na stotine prebežnikov.

Lukašenko po prepričanju EU-ja usmerja prebežnike večinoma z Bližnjega vzhoda na mejo z EU-jem, zlasti s Poljsko, kot odziv na sankcije, ki jih je EU uvedel proti režimu.

Poslanci naj bi v razpravi obsodili poskuse Minska, ki izkorišča prebežnike v politične namene s ciljem destabilizacije EU-ja.

EU-ju "preglavice" povzroča tudi Milorad Dodik v BiH-u

Na dnevnem redu je tudi razprava o BiH-u, kjer se politične razmere že več mesecev nevarno zaostrujejo. Skrbi povzroča zlasti srbski član predsedstva BiH-a Milorad Dodik s svojimi separatističnimi prizadevanji in razdvajajočo retoriko. Poslanci naj bi izrazili podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti BiH-a.

Poslanci bodo glasovali tudi o reformi skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, ki naj bi bila bolj zelena, pravičnejša in preglednejša.

Parlament in Svet EU-ja, ki ga sestavljajo države članice, sta junija dosegla dogovor o novem zakonodajnem okviru, katerega cilj je uskladiti kmetijsko politiko s podnebnimi zavezami EU-ja. Po potrditvi v parlamentu mora reformo odobriti še Svet. Veljati naj bi začela leta 2023.