Še danes se pričakuje nov kompromisni predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Najtrši oreh naj bi bilo vprašanje povezave med vladavino prava in proračunom, kjer sta na nasprotnih bregovih Nizozemska in Madžarska. Kompromis sicer po nekaterih neuradnih navedbah naj ne bi bil zelo daleč.

Po neuradnih informacijah slovenski premier Janez Janša v posvetovanjih v ožjih sestavah, na katerih so se po razpravi in pred večerjo sešli nekateri voditelji, ni sodeloval. Voditelji držav članic Evropske unije se tokrat prvič po februarju sestajajo v živo, ob prihodu pa niso bili najbolj optimistični glede možnosti za dosego dogovora. Sveženj za obnovo vključuje dogovor o sedemletnem proračunu EU-ja in skladu za okrevanje.

"Po dveh krogih temeljitih pogovorov voditeljev o različnih vprašanjih v povezavi z večletnim proračunom Unije in skladom za okrevanje predsednik Evropskega sveta poziva k premoru do večerje, ki bo ob 20. uri. Vmes bo organiziral posvetovanja v ožjih sestavah," je tvitnil govorec predsednika Evropskega sveta Barend Leyts.

Babiš je po posvetovanjih dejal, da so mnenja glede velikosti sklada za obnovo diametralno nasprotna. "Bomo videli, ali bomo danes sklenili neki dogovor, mislim, da ga ne bomo. Za zdaj nimam občutka, da se bližamo dogovoru, prej nasprotno."

V času premora so se doslej sešli Michel, nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poleg tega se je Michel ločeno sešel z nizozemskim premierjem Markom Ruttejem.

Novinarji, ki na novice običajno čakajo v medijskem središču v bližini prostorov, kjer zasedajo voditelji, tokrat zaradi pandemičnih omejitev nimajo dostopa do kompleksa stavb, kjer poteka vrh.

Kot je poročal dopisnik Igor Jurič, so razlike med državami glede bistvenih elementov dogovora, kot je npr. razmerje med posojili in nepovratnimi sredstvi, namreč še vedno zelo, zelo velike. Zato je nemška kanclerka Angela Merkel poudarila, da bo pri vseh potrebna velika pripravljenost na kompromis, da bi dosegli dogovor. Slovenski premier Janša pa je dejal, da bi bil osebno zadovoljen, če bi se ta konec tedna dogovorili vsaj o najpomembnejših strateških vprašanjih. Za Slovenijo je še posebej pomembno, da si zagotovi sredstva iz sklada za obnovo, da si "zagotovimo dovolj sredstev dopolnitve za modernizacijo našega zdravstvenega sistema, kajti v zadnjih mesecih se je še dodatno pokazalo še marsikaj, kar potrebujemo za to, da bomo v prihodnje pripravljeni na podobne izzive, kot je bila ta epidemija koronavirusa", je ob prihodu na vrh za TV Slovenija dejal Janša.

Dvostranska srečanja, ki so običajno recept za uspeh tovrstnih vrhov, bodo potekala v večjih posameznih dvoranah, in ne v prostorih, kjer potekajo običajno, novinarske konference ob koncu srečanja pa bodo potekale zgolj prek videopovezav, je še poročal Jurič.

Michelov predlog skupaj vreden več kot 1800 milijard evrov
Izhodišče za pogajanja voditeljev, ki se prvič od izbruha pandemije v Bruslju srečujejo v živo, je kompromisni predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, ki za prihodnji sedemletni proračun Unije predvideva 1074 milijard evrov, za sklad za okrevanje pa 750 milijard evrov, od tega dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjino pa za posojila.

Merklova: Razlike so velike. Pričakujem težka pogajanja.
"V pogajanja vstopamo z veliko odločnosti, a moram reči, da so razlike med državami še vedno velike, zato ne morem presoditi, ali bomo že na tem vrhu našli rešitev. Pričakujem zelo težka pogajanja," je ob prihodu na vrh dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

Macron: Samozavesten, a previden
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je povedal, da je napočil trenutek "resnice in ambicioznosti za Evropo". "Na kocki je evropski projekt. Sem samozavesten, a previden," je dejal.

Janša: Naredili bomo vse, da Evropejci ne bodo razočarani
Slovenski premier Janša je ob prihodu na vrh najprej v angleščini izpostavil pripravljenost na resna in morda tudi dolgotrajna pogajanja ter upanje na dober dogovor. "Skrajni čas je, da Evropa zagotovi rezultate. Z vsemi močmi si bomo prizadevali za to, da Evropejci ne bodo razočarani," je poudaril.

Nismo popolnoma prepričani, da je nevarnost že mimo
Nato je v slovenščini podrobneje pojasnil slovenska pričakovanja. "Tako za Slovenijo kot za vse preostale članice Unije je ta trenutek še posebej občutljiv zaradi tega, ker nismo popolnoma prepričani, da je nevarnost z epidemijo koronavirusa mimo," je opozoril. Janša je še poudaril, da po pogovorih s kolegi iz drugih evropskih držav v zadnjih desetih dneh lahko reče, da obstaja pripravljenost velike večine za to, da se dogovor doseže danes.

Ključna vprašanja: obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili ...
Ključna odprta vprašanja so obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, rabati za nekatere netoplačnice, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.

Rutte: Možnosti za dogovor manj kot 50-odstotne
Varčna četverica – Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska – nasprotuje tako krovnemu obsegu kot rešitvi glede nepovratnih sredstev in posojil, kar je ena ključnih točk razhajanj. Neuradno se zato omenja možnost zmanjšanja obsega nepovratnih sredstev. Finska premierka Sanna Marin meni, da ta ne bi smela predstavljati več kot polovice sklada za okrevanje, torej 375 milijard evrov. Nizozemski premier Mark Rutte je ob prihodu na vrh ocenil, da "so možnosti za dogovor manj kot 50-odstotne".

Micotakis ne vidi nobenega razloga, da dogovora ne bi mogli doseči
Grški premier Kiriakos Micotakis pa je bil manj črnogled. Ocenil je, da ni nikakršnega razloga za to, da dogovora ne bi mogli doseči ta konec tedna.

Opozoril je, da ne smemo izgubiti izpred oči širše slike – da se Evropa spoprijema z najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni.

Jurič: Med državami še precej nesoglasij
Kot je predtem iz Bruslja poročal Igor Jurič, je med državami še veliko nesoglasij. "Najprej glede tega, kakšen naj bo sedemletni proračun Unije. Stališča držav se tudi močno krešejo glede tega, kakšno naj bo razmerje med posojili in nepovratnimi sredstvi znotraj sklada za obnovo. Četverica t. i. varčnih držav, sploh Nizozemska, zahteva, da bi namesto 500 milijard nepovratnih sredstev države dobile posojila. Madžarska nasprotuje temu, da bi se izplačilo evropskih sredstev vezalo na vprašanje spoštovanja pravne države. Nekatere članice, tudi Slovenija, nasprotujejo predvidenemu popustu, ki naj bi ga dobile neto plačnice v proračun. Krepke razlike pa so tudi glede uvedbe t. i. lastnih sredstev, s katerimi bi financirali odplačevanje skupnega dolga," je za Radio Slovenija poročal Jurič.

Bistvena novost v Michelovem predlogu so spremembe pri izračunavanju nacionalnih ovojnic v okviru instrumenta za okrevanje, za katerega je predvidenih 310 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev. Tudi pogojevanje oziroma upravljanje je izjemno pomembno in večplastno vprašanje, pri čemer sta v ospredju dva vidika: povezava med vladavino prava in proračunom ter vpliv članic pri odločanju o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje.

Pozivi k čimprejšnjemu dogovoru, sicer bi se kriza lahko poglobila
Čeprav je torej med državami še precej nesoglasij, pa ni izključeno, da bi voditelji na dvodnevnem vrhu le dosegli dogovor. "Če odlašamo z dogovorom, potem bi se kriza lahko poglobila," je dejal španski premier Pedro Sanchez. Španija je v krizi med najbolj prizadetimi državami. Tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je pozvala k čimprejšnjemu dogovoru o "velikopoteznem svežnju", ki bi zmanjšal negotovost in s tem pospešil gospodarsko okrevanje, navaja BBC.