Nemška kanclerka Angela Merkel je pogovore ocenila kot konstruktivne, a opozorila, da so razlike še velike. "Četverica varčnih" še vedno vztraja, da bi bilo treba okrevanje po pandemiji financirati s posojili, a se kaže tudi pripravljenost na kompromis.

Med najpomembnejšimi odprtimi vprašanji je poudarila, kako najbolje oceniti vpliv pandemije na gospodarstva članic, kdaj začeti odplačevati posojila ter kako določiti razmerje med posojili in nepovratnimi sredstvi.

Za Berlin je pomembno tudi vprašanje rabatov za neto plačnice v skupni evropski proračun. A po drugi strani je Merklova opozorila, da nihče ni postavil pod vprašaj načelnega načrta, da se gospodarsko okrevanje po pandemiji novega koronavirusa financira z zadolževanjem Evropske komisije na finančnih trgih.

Kurz proti turističnim bonom ali reševanju bank

V imenu "četverice varčnih" – zavezništva neto plačnic Avstrije, Nizozemske, Švedske in Danske – je spregovoril švedski premier Stefan Löfven in znova predlagal, da bi gospodarsko okrevanje po pandemiji financirali predvsem s posojili in ne z nepovratnimi sredstvi.

Da so pripravljeni na kompromis, pa je nakazal avstrijski kancler Sebastian Kurz. Vendar pa bi morala biti pomoč namenjena krepitvi konkurenčnosti zelenega gospodarstva in digitalizacije, ne pa za "zastarele investicije", je dejal. Odločno pa se je izrekel proti idejam o financiranju univerzalnega temeljnega dohodka ali turističnih bonov ali za reševanje bank.

Novi pogovori julija

Danes sicer ni bilo pričakovati, da bi voditelji že lahko dosegli končni dogovor. Se pa pričakuje, da ga bodo poskušali doseči na fizičnem srečanju, ki se načrtuje sredi julija. Nizozemski premier Mark Rutte sicer dvomi o tem in meni, da bo potreben še kakšen vrh. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izrazil pričakovanje, da bo dogovor dosežen vsaj do septembra.

Od predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela se po petkovem vrhu pričakuje nov predlog pogajalskega okvira za večletni proračun za obdobje 2021‒2027 (vreden 1100 milijard evrov), ki bo upošteval tudi elemente načrta za okrevanje (vreden 750 milijard evrov), saj sta oba instrumenta tesno povezana. Na podlagi novega pogajalskega okvira bodo lahko stekla prava pogajanja.

Članice EU-ja o delitvi skoraj 2000 milijard evrov

Cilj petkovega vrha je bil doseči konsenz glede petih točk: da EU potrebuje izjemen odziv na krizo brez primere, da je treba odziv financirati z zadolžitvijo komisije na finančnih trgih, za kar je treba dvigniti prag lastnih virov, da je treba prizadevanja usmeriti v najbolj prizadete sektorje in regije, da je treba proračun in sklad obravnavati skupaj ter da je treba ohraniti zelene in digitalne ambicije.

Janša poudarja nujnost dogovora pred poletnimi počitnicami
Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. Poudaril je nujnost dogovora o svežnju za okrevanje Evrope po pandemiji covida-19 pred poletnimi počitnicami, saj bi vsakršno odlašanje negativno vplivalo na finančne trge. "Vsak teden lahko pomeni nekaj milijard," je opozoril in izrazil podporo predlogu Evropske komisije. "Trenutno razmeroma ugodnejša situacija pandemije nas ne sme zavesti, saj se lahko položaj hitro spremeni," piše v sporočilu za javnost, ki so ga po vrhu posredovali iz premierjevega kabineta.

Izrazil je podporo predlogu Evropske komisije. Poudaril je potrebo po osredotočenosti na ključni cilj svežnja ukrepov za okrevanje, se pravi na pomoč članicam, ki so bile najbolj prizadete in imajo najmanjšo zmožnost okrevanja, pri čemer je pomembno, da razporeditev sredstev med članice temelji na načelih solidarnosti in poštenosti.

Premier je močno podprl dodatna sredstva za kohezijsko politiko, razvoj podeželja in sklad za pravičen prehod, saj bodo pripomogla k učinkovitemu spoprijemanju s takojšnjimi posledicami pandemije covida-19, prispevala pa bodo tudi k potrebnemu prehodu k zelenemu gospodarstvu in k obnovi podeželja.

Poudaril je tudi, da se ne sme pozabiti na še vedno odprta vprašanja glede večletnega finančnega okvira. Opozoril je zlasti na to, da uporaba novih statističnih podatkov negativno vpliva na višino kohezijskih sredstev, ki bi jih prejela Slovenija, in izrazil jasno pričakovanje, da se ta problematiko obravnava v nadaljnjih pogajanjih ter najde ustrezna rešitev.

"Pandemija je EU močno prizadela. Zdaj je na preizkusu naša vodstvena sposobnost. Potrebujemo pravočasne in robustne rešitve, pri katerih pa ne gre le za zadosten finančni obseg sredstev, ampak tudi za zaupanje in potreben optimizem za skupno prihodnost," je sklenil svoj nastop.