Evropska komisija, ki naj bi načrt predstavila 27. maja, je do zdaj omenjala tisoč milijard vreden sklad, ki bi bil mešanica nepovratnih sredstev in posojil.

Sklad mora biti dodan večletnemu finančnemu okviru
Evropski parlament meni tudi, da bi moral biti sklad za okrevanje dodan večletnemu finančnemu okviru EU-ja (MFF) in ne bi smel biti izgovor za krčenje do zdaj predvidenih proračunskih postavk. Poslanci vztrajajo pri povečanju MFF-ja in poudarjajo, da bo parlament uporabil svoje pristojnosti, če njegove zahteve ne bodo izpolnjene. Da bi se izognili povečanju prispevkov držav članic v MFF-ju zaradi novega sklada, poslanci predlagajo uvedbo novih lastnih virov financiranja.

Romana Tomc: Ni še soglasja o tem, kako sredstva zagotoviti
"Žal v tem trenutku ni soglasja ne o tem, kako naj bi sredstva zagotovili, niti o tem, na kakšen način naj bi jih porabili," je v sporočilu za javnost zapisala slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS). Ob tem je izrazila upanje, da ne bo prevladal diktat močnejših držav, ampak bodo v EU-ju našli kompromis in tako potrdili evropsko solidarnost.

"Koronaobveznice so očitno padle v vodo, nikakor pa ne pristajamo na to, da bi se zmanjšala sredstva za politike in sklade, ki so ključnega pomena za razvoj manj razvitih regij, kot je npr. kohezijski sklad," je še poudarila Tomčeva.

Danes sprejeta resolucija tudi poziva Evropsko komisijo, naj se vzdrži navajanja zavajajočih številk ali "čaranja s financami", saj je, kot poudarja dokument, pod vprašajem verodostojnost Unije. Parlament v njej tudi izraža željo, da bi bil vključen v postopke oblikovanja, vzpostavitve in izvajanja sklada. Za resolucijo je glasovalo 505 poslancev, 119 jih je bilo proti, 69 vzdržanih.

Evropski državljani morajo biti v središču okrevanja
"Evropski državljani morajo biti v središču strategije okrevanja," v dokumentu poudarjajo poslanci in dodajajo, da bo parlament ščitil interese državljanov. Prizadevanja za okrevanje morajo imeti močno socialno dimenzijo, morajo odpravljati socialne in gospodarske neenakosti ter pomagati tistim, ki jih je kriza zaradi pandemije najhuje prizadela, tudi menijo poslanci.

Sklad napolniti z dolgoročnimi obveznicami
Parlament vztraja, da mora biti sklad za gospodarsko okrevanje vreden dve milijardi evrov in da ga je treba financirati z izdajanjem dolgoročnih obveznic za okrevanje. Pomoč bi bila v obliki posojil, večinoma pa nepovratnih sredstev za naložbe. Poslanci tudi poudarjajo, da mora sklad delovati dovolj dolgo, da bo lahko pomagal gospodarstvu s podporo majhnim in srednje velikim podjetjem ter povečal zaposlitvene možnosti in s tem zmanjšal pritisk na delavce, potrošnike in družine. Parlament se tudi zavzema, da bi dali prednost naložbam v skladu z zelenim dogovorom in digitalno agendo, ter vztraja pri oblikovanju novega samostojnega evropskega programa za zdravje.

Zunanji ministri pozvali Izraelce in Palestince, naj se izognejo enostranskim dejanjem
Medtem pa so zunanji ministri članic Evropske unije razpravljali o perspektivi zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa ob pričakovani nedeljski prisegi izraelske vlade narodne enotnosti, tudi o izraelskih načrtih za priključitev več izraelskih naselbin na Zahodnem bregu in v dolini reke Jordan.

Po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella EU vztraja pri stališču, da edina realistična rešitev konflikta med Izraelom in Palestino temelji na dveh državah. V tem kontekstu vse strani poziva, naj se izognejo enostranskim dejanjem in naj spoštujejo mednarodno pravo. "Prizadevati si moramo za odvračanje od kakršne koli pobude, ki bi vodila k priključitvi," je poudaril Borrell.

Logar za krepitev dialoga z vsemi ključnimi akterji
Slovenijo je na videokonferenci zastopal minister Anže Logar, ki se je po navedbah ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) "zavzel tudi za krepitev dialoga EU-ja z vsemi ključnimi akterji, Izraelom, Palestino, ZDA in relevantnimi arabskimi državami z namenom uresničevanja skupnega interesa dolgoročnega miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu".

Kakšni bodo vplivi na južno soseščino Unije?
Druga ključna tema tokratnega zasedanja je bil vpliv pandemije novega koronavirusa na južno soseščino Unije. Desetletje po arabski pomladi pandemija sproža ugibanja o možnosti novih nemirov. Borrell je danes izrazil veliko zaskrbljenost zaradi družbenoekonomskih posledic krize covida-19 v regiji. V povezavi z vprašanjem malteškega izstopa iz nove vojaške operacije v Sredozemlju za nadzor embarga ZN-a na izvoz orožja v Libijo, imenovane Irini, pa je Borrell dejal le, da Irini deluje in da si prizadevajo za rešitev malteškega vprašanja. Malta je nezadovoljna zaradi nezadostnih prizadevanj za zajezitev nezakonitih migracij na otok.