Med odprtimi vprašanji sta odvzem nepremičnine pod hipoteko zaradi neplačila obrokov in uvedba davka na dodano vrednost za zasebne šole. Pri prvem odprtem vprašanju se zapleta, saj leva vlada grškega premierja Aleksisa Ciprasa vztraja pri zaščiti najranljivejših skupin, da ne bi izgubili domov, ker ne morejo plačati dolgov.

"Veliko je že bilo storjenega, a časovni pritisk je velik, čas je omejen, zelo hitro je treba izvesti ukrepe," je pred zasedanjem finančnih ministrov evroobmočja dejal vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki ga je zmotilo tudi to, da še vedno ni rešeno tudi vprašanje upravljanja bank v prihodnosti, da ne bi to ogrozilo dokapitalizacije bank.

V celotnem 86-milijardnem programu je sicer za dokapitalizacijo bank predvidenih 25 milijard evrov, ki naj bi jih Grčija poplačala iz privatizacijskega sklada. Po oceni Evropske centralne banke (ECB) štiri glavne grške banke glede na najbolj črni scenarij potrebujejo približno 14,4 milijarde evrov.

Moscovici optimističen
Upniki so Grčiji v prvi tranši namenili 26 milijard evrov. Deset milijard evrov je šlo na poseben račun pri evropskem reševalnem skladu ESM za ukrepe za stabilizacijo bank, 13 milijard pa so Atene dobile takoj. V sklopu prve tranše so tako na voljo še tri milijarde evrov. A v Atenah pogojev doslej še niso izpolnili, zato ima država danes malo možnosti, da bi dobila zeleno luč za sprostitev naslednje tranše.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je bil sicer optimističen, da bo dogovor mogoče doseči - če ne danes, pa v prihodnjih dneh. To je prvi veliki politični preizkus za Atene po novem začetku poleti in priložnost za grško vlado, da dokaže, da je opravila s prakso zamud, so v upanju na skorajšnji dogovor pretekli teden izpostavili viri pri EU-ju.