"Dogovor! Veleposlaniki EU-ja so dosegli dogovor o uredbi o kriznih razmerah in višji sili na področju migracij in azila," je na družbenem omrežju X zapisalo špansko predsedstvo Sveta EU-ja.

"Danes smo naredili velik korak naprej pri vprašanju, ki je ključno za prihodnost EU-ja," je sporočil španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska in ocenil, da je Unija zdaj v boljšem položaju, da z Evropskim parlamentom doseže dogovor o celotnem paktu.

Cilj Bruslja je sicer, da prenovljeni evropski pakt o azilu in migracijah uzakoni do evropskih volitev prihodnje leto.

Solidarnostni ukrepi Bruslja

Dogovor državam članicam omogoča, da se v kriznih razmerah na področju azila in migracij odzovejo s prilagoditvijo nekaterih pravil iz pakta, denimo glede registracije prošenj za azil ali azilnega postopka na mejah. Registracija bi se po novem lahko končala najpozneje v štirih tednih po vložitvi, kar bo razbremenilo preobremenjene nacionalne uprave.

Poleg tega bodo članice, ki se bodo znašle pod velikim migracijskim pritiskom, od Bruslja lahko zahtevale solidarnostne in druge podporne ukrepe, vključno s premestitvijo prebežnikov v druge države EU-ja in finančnimi prispevki. Lahko bodo tudi podaljšale časovno obdobje pridržanja prebežnikov na zunanji meji ter znižale standarde nastanitve in oskrbe v migrantskih centrih.

Dogovor je med drugim pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "To je prava sprememba, ki nam omogoča, da pospešimo pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom EU-ja," je zapisala na omrežju X in izrazila pričakovanje, da se pakt lahko sprejme pred koncem mandata.

Madžarska in Poljska glasovali proti

Sprejetje dogovora so do zdaj v prvi vrsti ovirala nesoglasja med Italijo in Nemčijo. Berlin je v preteklosti nasprotoval predvsem znižanju standardov oskrbe prebežnikov.

V zadnjih dneh pa sta se Rim in Berlin zapletla tudi v spor glede vloge nevladnih organizacij, ki rešujejo prebežnike na morju. Italija je Nemčiji očitala, ker jih financira, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je dejala, da bi morale ladje migrante izkrcati v državi, pod katere zastavo plujejo. Na koncu je bil sklenjen kompromis, ki je bil sprejemljiv za obe strani.

"V Bruslju smo se do zadnjega trenutka trdo in uspešno borili, da ne bi prišlo do oslabitve minimalnih humanitarnih standardov," je danes sporočila nemška zunanja ministrica iz vrst Zelenih Annalena Baerbock in dogovor označila za uspeh.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je medtem dogovor označil za uspeh za Italijo. "To je zelo pozitiven rezultat, uspeh za Italijo," je dejal in dodal, da "ko se Evropa odloča, mora upoštevati zahteve vseh".

Avstrija, Slovaška in Češka so se današnjega glasovanja o dogovoru vzdržale, Madžarska in Poljska, ki že dlje časa nasprotujeta predvsem mehanizmu obveznega sprejemanja migrantov, pa sta bili proti.

Sorodna novica Slovaška uvaja mejni nadzor s sosednjo Madžarsko

"Čas se izteka"

Razprava o paktu o migracijah in azilu v Evropskem parlamentu je danes pokazala, da so med političnimi skupinami velike razlike v stališčih do upravljanja migracij v Evropski uniji. Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je pakt označil za celovito rešitev in opozoril, da se čas za njegovo sprejetje izteka.

V zadnjem času se je zatikalo pri uredbi o kriznih situacijah, ki je del pakta in glede katere so države članice prav danes dosegle dogovor.

Ker se državam članicam dolgo ni uspelo dogovoriti glede uredbe, je Evropski parlament 20. septembra začasno ustavil pogajanja z državami članicami EU-ja o dveh delih migracijskega pakta – uredbi o zbirki prstnih odtisov Eurodac in uredbi o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU-ja.

Po današnjem dogovoru med državami članicami so iz Evropskega parlamenta sporočili, da lahko instituciji zdaj začneta pogajanja o vseh zakonodajnih predlogih novega pakta o migracijah in azilu.

Dopoldanska razprava v Strasbourgu je potekala pred sprejetjem dogovora o krizni uredbi. Namestnik španskega zunanjega ministra Pascual Navarro, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja, je povedal poslancem, da je dogovor blizu. Izrazil je upanje, da bo večina članic podprla najnovejše besedilo in da se bo trialog med evropskimi institucijami kmalu nadaljeval.

"Pakt potrebujemo – in to zdaj, ker se čas izteka," je opozoril Schinas. Zakonodajo s tega področja je primerjal s hišo, ki jo EU gradi, med gradnjo pa gasi sprotne požare oz. krize. "Vprašanje je, kako bomo še naprej živeli v hiši, ki je napol zgrajena," je dejal.

Zavzel se je za vzpostavitev skupnega migracijskega in azilnega sistema, ki bo obravnaval vse težave – obvezna solidarnost, hitri postopki na mejah. Okrepili bomo sistem vračanj, želimo partnerstva z državami cilja, tranzita in izvora, je dejal.

Razprava je pokazala velike razlike v stališčih med političnimi skupinami glede upravljanja migracij. Poslanci največjih političnih skupin, kot sta Evropska ljudska stranka (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D), so opozarjali na izzive držav članic pri spoprijemanju z migracijami in izpostavljali nujnost celovite reforme, ki sloni na solidarnosti ter pravičnosti.

Slišati je bilo tudi svarila, da bi bil neuspeh pri sprejetju pakta voda na mlin populistov in tihotapcev ljudi.

Številni so tudi opozorili, da se čas za sprejetje pakta izteka. Med njimi je bil tudi slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je poudaril, da se število prihodov pribežnikov v Evropo povečuje, med drugim tudi v Sloveniji. "Ukrepati moramo takoj. Evropa ne sme ostati paralizirana pri vprašanju migracij," je poudaril in se zavzel za sprejetje celotnega migracijskega svežnja še pred evropskimi volitvami prihodnje leto. "Še enega propadlega poskusa si preprosto ne moremo privoščiti," je posvaril Nemec.

So bili pa do pakta kritični poslanci skrajne desnice in skrajne levice. Prvi so poudarjali, da je treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah Unije in nezakonitim priseljencem onemogočiti prihod.

Drugi tabor se nasprotno zavzema za solidarnost s prebežniki, spoštovanje njihovega dostojanstva in človekovih pravic ter odprte meje za vse, ki bežijo pred vojnami in revščino.