Clarke je imel v mislih predvsem podatke o telefonskih klicih, spletnih povezavah in elektronski pošti, s katerimi bi policiji in pristojnim službam pomagali pri iskanju teroristov.

Pri tem je še opozoril, da ne bodo zapisovali vsebine stikov nadzorovanega državljana EU-ja, temveč samo podatke o stikih. V hranjenje pa bi bilo po njegovem mnenju potrebno vključiti tudi podatke o neodgovorjenih klicih, ki jih teroristi prav tako uporabljajo za sporazumevanje.

Kakšen bo odziv operaterjev?
Notranji in obrambni ministri, med njimi bosta Lovro Šturm in Dragutin Mate, so v britanskem Newcastlu v okviru razprave o boju proti terorizmu preučili načrte o uvedbi skupnih evropskih pravil za shranjevanje takšnih podatkov, pogovore o tem pa naj bi države članice nadaljevale z domačimi operaterji.

Potrebna bo ocena stroškov
Notranji minister Dragutin Mate je že dejal, da bo potrebno stroške daljšega hranjenja telekomunikacijskih podatkov oceniti, saj ocen, kaj bi to pomenilo za slovenske operaterje, še ni. Mate je dejal, da slovenski operaterji zdaj takšne podatke hranijo tri mesece, shranjevanje podatkov pa se trenutno razlikuje od države države, od enega meseca do enega leta.

Kdaj do dogovora?
Članice Unije sicer o hranjenju podatkov o telefonskih klicih in drugih povezavah niso enotne, saj težavo poleg stroškov hranjenja predstavlja tudi varovanje osebnih podatkov. Clarke upa, da bodo dogovor o predvidenem enoletnem shranjevanju teh podatkov dosegli do oktobra, vendar se to zaradi že omenjenih razhajanj najverjetneje ne bo zgodilo.

Clarke tudi za izgon
Clarke se je sicer zavzel tudi za skupna pravila o izgonu skrajnežev, ki spodbujajo sovraštvo in terorizem. Ministri so razpravljali tudi o sodelovanju s tretjimi državami pri preprečevanju nezakonitih selitev.