"Danes smo pokazali, da je Evropska unija kos izzivu, gradimo Evropo obrambe in stojimo Ukrajini ob strani," je po četrtkovem izrednem zasedanju voditeljev EU-ja povedal Costa.

Predsedniki vlad in držav članic so enotno podprli sklepe glede krepitve obrambnih zmogljivosti članic. Podprli so načrt Evropske komisije za ponovno oborožitev Evrope, ki vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU-ja, v okviru katerega bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo.

Načrt, ki naj bi skupaj prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo, prinaša tudi večjo prožnost evropskih fiskalnih pravil za potrebe tovrstnih naložb.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen so se z voditelji strinjali, da komisija konkretne zakonodajne predloge za izvedbo pobud iz načrta predstavi še pred rednim zasedanjem Evropskega sveta čez dva tedna.

Sorodna novica Voditelji EU-ja podprli načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope"

Glede novega finančnega instrumenta je pojasnila, da bodo posojila namenjena financiranju naročanja vojaške opreme pri evropskih proizvajalcih. Obenem pa bodo omogočala vlaganje v večletne pogodbe, kar je za obrambno industrijo zelo pomembno, je dejala. Pričakuje, da bo za posojila zaprosilo okoli 20 držav članic.

"Gre bolj za vprašanje tednov kot pa mesecev, da bo dosežen dogovor o tem predlogu, saj bo potrebna zgolj odločitev Sveta EU-ja. Gre torej za zelo hiter postopek," je odgovorila na vprašanje, kdaj bi lahko bil finančni instrument vzpostavljen.

"Naše današnje odločitve pošiljajo jasno sporočilo: sredstva namenjamo za tisto, o čemer govorimo. Izpolnjujemo obljube, da bomo okrepili odvračanje in povečali varnost naših državljanov. Obenem pa bomo okrepili tudi konkurenčnost ter tehnološko in industrijsko bazo," je o odločitvah glede obrambe še povedal Costa.

Poudaril je, da bo načrt za ponovno oborožitev Evrope članicam omogočil tudi povečanje pomoči Ukrajini, ki se že tri leta spopada z rusko agresijo.

Svet ni sprejel sklepov o nadaljnji podpori Ukrajine

Evropski svet zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana sicer ni sprejel sklepov o nadaljnji podpori Ukrajini. So pa voditelji 26 članic nadaljnjo podporo Kijevu izrazili v izjavi, priloženi k sklepom. V njej so med drugim opredelili ključna načela, ki jih je treba upoštevati na prihodnjih pogajanjih o miru v Ukrajini.

Poudarili so, da pogajanja o Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine, Evropa pa mora sodelovati na pogajanjih, ki vplivajo na njeno varnost.

Kakršna koli prekinitev ognja mora voditi k celovitemu mirovnemu sporazumu, ki ga morajo spremljati močna in zanesljiva varnostna jamstva za Ukrajino. "Mir mora upoštevati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine," so še navedli eno od načel.

Costa je glede Orbanovega nasprotovanja sklepom pojasnil, da si vse članice želijo miru, vendar pa jih 26 meni, da je pot do miru mogoča le z okrepitvijo ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Madžarska je po njegovih besedah osamljena v svojih stališčih.

Kremelj obsodil retoriko EU-ja

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem obsodil retoriko EU-ja do Rusije, ki jo je označil za konfrontacijsko, potem ko so se voditelji držav članic Unije v četrtek dogovorili o krepitvi vojaških zmogljivosti.

Dodal je, da Rusija pozorno spremlja EU, ki "dejavno razpravlja o militarizaciji" in obravnava Rusijo kot "glavnega sovražnika".

Takšna retorika EU-ja je v resnem neskladju "z razpoloženjem iskanja poti za mirno rešitev" triletnega konflikta v Ukrajini, je na novinarski konferenci povedal Peskov. To bi po njegovem mnenju lahko privedlo do situacije, v kateri bi nastala potreba po ustreznih povračilnih ukrepih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Peskov je bil kritičen tudi do izjav francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je v sredo v govoru francoskemu narodu Rusijo označil za grožnjo Franciji in Evropi. Omenil je tudi možnost razširitve "jedrskega dežnika" oziroma odvračalnega varnostnega učinka francoskega jedrskega orožja na druge evropske države.

Tusk: Na Poljskem bodo vojaški izurjeni vsi moški

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bodo na Poljskem vsi odrasli moški opravili vojaško urjenje, poroča BBC.

Kot je dejal v govoru v spodnjem domu parlamenta, nameravajo do konca leta pripraviti model, po katerem bodo vsi moški v državi opravili urjenje v primeru vojne. Kot je dodal, to sicer ne izključuje obveznega vojaškega urjenja tudi za ženske.

Tusk je še dejal, da zagovarja umik Poljske iz Ottawske konvencije, ki prepoveduje uporabo protipehotnih min, morda pa tudi umik iz Dublinske konvencije, ki prepoveduje uporabo kasetnega streliva. Dejal je, da bo obrambnega ministra prosil za mnenje o tej zadevi.

Premier je dodal, da bi po njegovem mnenju Poljska morala namenjati pet odstotkov bruto domačega proizvoda za vojsko. Letos namerava poljska vlada za vojsko porabiti 4,7 odstotka BDP-ja, kar je največ znotraj Nata.

Kot je še dejal Tusk, bi morali povečati obseg poljske vojske – vključno z rezervisti – na pol milijona pripadnikov. Trenutno jih šteje približno 200.000.