Aleksandar Andrija Pejović in glavna srbska pogajalka v pristopnih pogovorih z Evropsko unijo Tanja Miščević sta bila prejšnji teden gosta okrogle mize »10 let od vstopa Slovenije v EU – izkušnje in izzivi za Zahodni Balkan«, ki jo je ob svojem odprtju priredil Inštitut za analizo javne politike v Ljubljani.

Črna gora je status kandidatke za članstvo v povezavi dobila decembra leta 2010 in je v tem času odprla 12 od 33 poglavij, medtem ko je dve že zaprla. Pri približevanju EU-ju ima Črna gora za zgled majhne države in tukaj je nekdanji jugoslovanski republiki najbližja Slovenija.

Glavni črnogorski pogajalec je na okrogli mizi pojasnil, da se v pristopnih pogajanjih učijo na tistih naših napakah, ki so nam vzele veliko časa in finančnih sredstev, pri tem pa ni skoparil s hvalami na račun slovenskih pogajanj in položaja, ki smo si ga ustvarili v Evropski uniji.

V Črni gori s podporo članstvu nimajo težav, saj je ta zelo visoka in znaša okoli dve tretjini, vendar pa je ljudem vseeno treba pojasniti, kaj bodo pridobili, ko bodo enkrat del evropske družine.

Vsakodnevno prepričevanje ljudi
Srbija je po drugi strani status kandidatke dobila pred dvema letoma in jo za odprtje čakajo še vsa poglavja. Tudi prva srbska pogajalka Tanja Miščević je poudarila pomoč slovenskih kolegov in učenje na naših napakah, še bolj pa na dobrih praksah in strukturah.

Prepričevanje o koristnosti članstva je po njenih besedah vsakodnevni proces, saj si ljudje želijo slišati konkretne stvari, zato je treba to postaviti v okvir, ki je razumljiv vsakemu človeku.

Trenutna podpora članstvu se med Srbi giblje nekje nad 50 odstotki, kar ni toliko, kot je bilo pred tremi ali štirimi leti, a še pomembneje se Tanji Miščević zdi, da ljudje veliko bolj podpirajo reforme, čeprav tudi te niso zagotovilo za članstvo.