Zunanji ministri se še zadnjič sestajajo pod slovensko taktirko, njihovo srečanje pa mineva v iskanju možnosti, kako naprej, potem ko so Irci na referendumu zavrnili več kot 300 strani dolg dokument, namenjen prenovi zastarelih institucij sedemindvajseterice.

Ker je Evropska unija, tako slovensko predsedstvo kot Evropska komisija, v petek po irski zavrnitvi pozvala države, ki še niso ratificirale pogodbe, naj s postopki ratifikacije kljub vsemu nadaljujejo, zunanji ministri pod taktirko slovenskega prvega diplomata Dimitrija Rupla preučujejo možnosti za rešitev krize in nadaljevanje ratifikacijskih postopkov.

Kako bodo države rešile krizo?
Članice si prizadevajo za rešitev in nadaljevanje večletnega projekta prenove institucij, saj je Lizbonsko pogodbo ratificiralo že 18 držav članic. Konkretnejše odločitve bodo sicer sprejemali šele voditelji držav, ki se bodo srečali v drugi polovici tedna, ko bo irski premier Brian Cowen tudi predstavil razloge za irski "ne" in svoje poglede na izhod iz krize.

Zasedanje v znamenju Zahodnega Balkana
Kljub črni senci nad zasedanjem pa srečanje mineva v znamenju Zahodnega Balkana, saj se ministri srečujejo le dan po ponovitvi parlamentarnih volitev v Makedoniji, dan po svečani razglasitvi kosovske ustave in načrtovanem začetku operacije civilne misije Eulex na Kosovu. Govora je o trenjih med Srbijo in Kosovom ter o težavah ob vzpostavitvi civilne misije na Kosovu.

Vodje diplomacij so že sprejeli tudi nekaj spodbudnih sporočil za države Zahodnega Balkana in Turčijo. Največji korak je naredila Bosna in Hercegovina, ki je podpisala sporazum o stabilizaciji in približevanju, Makedonija pa bi lahko pristopna pogajanja začela že letos, zato si slovensko predsedstvo prizadeva, da bi na vrhu ta teden Makedonija dobila ustrezna zagotovila. Širitev Unije bo na sporedu tudi v torek, saj naj bi Turčija in Hrvaška odprli nova poglavja v pogajanjih z Unijo - Turčija dve, Hrvaška pa eno ali dve.

B. T.