Drugi dan vrha v Bruslju je Hrvaška dočakala tisto, kar si je želela - voditelji 27-terice so pozvali k sklenitvi pristopnih pogajanj do 30. junija letos in k podpisu pristopne pogodbe do konca leta.

Slovenska soseda naj bi prihodnji četrtek zaprla zadnja štiri poglavja v pogajanjih z Brusljem - pravosodje, konkurenca, finančne in proračunske določbe ter poglavje razno.

Zgodovinski trenutek za Hrvaško
Ob praznovanju 20. obletnice samostojnosti Hrvaška ne bi mogla dobiti lepšega darila od sklenitve pogajanj z EU-jem, je v Bruslju poudarila hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki se je ob robu vrha Unije sešla z vodilnimi predstavniki sedemindvajseterice. "To je res zgodovinski trenutek," je poudarila hrvaška premierka, ki se je po koncu vrha srečala s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom.

Van Rompuy je poudaril, da si bomo ta vrh zapomnili kot pomemben mejnik, ki je utrl pot za članstvo Hrvaške v EU. Barroso je dodal, da "stojimo na robu zgodovinskega trenutka za Hrvaško" in da je vrh potrdil mnenje komisije, da bi Hrvaška morala postati članica unije 1. julija 2013. Orban je čestital Hrvatom, hrvaški vladi in premierki osebno, da se ni nikoli odrekla tej "misiji, čeprav se je včasih zdela nemogoča". "Moj edini komentar je: mi, Madžari, smo zelo veseli," je sklenil madžarski premier.

Kosorjeva je pred novinarji in vsemi tremi predsedniki zatrdila, da jo odločitev navdaja s ponosom ter da daje Hrvaški le še več energije in spodbude za nadaljnje trdo delo. Ob tem je zatrdila, da so vse reforme nepovratne.

Nepričakovan zaplet z Draghijem
Predtem so se voditelji, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor, strinjali, da naj naslednik Francoza Jean-Clauda Tricheta na čelu ECB-ja postane guverner italijanske centralne banke Mario Draghi. Imenovanje, ki se je zdelo le formalnost, so v zadnjih dneh zasenčila nesoglasja med Parizom in Rimom, a so jih voditelji razrešili. Draghi bo na čelu ECB-ja ostal do konca oktobra 2019.

Po navedbah nekaterih virov je prav francosko nezadovoljstvo s tem, da po prihodu 63-letnega Draghija na čelo Evropske centralne banke Francija ob zdajšnji sestavi izvršilnega odbora osrednje denarne ustanove evrskega območja ne bi imela nobenega predstavnika v tem vodilnem operativnem organu banke, povzročilo preložitev razprave o Draghijevem imenovanju.

Pri tem sploh ni šlo za spornost kandidata, ki velja za uglednega in spoštovanega ter široko sprejemljivega finančnika, temveč za prestižni boj za najvišja mesta v EU-ju. Član izvršilnega odbora, ki ga poleg predsednika in podpredsednika ECB-ja sestavljajo še štirje člani iz vrst najbolj uglednih evropskih finančnikov, je trenutno že Italijan Lorenzo Bini Smaghi, čigar mandat se izteče šele leta 2013.

Čeprav ga je italijanski premier Silvio Berlusconi na željo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja že pozval, naj predčasno odstopi s položaja, se Bini Smaghi na ta poziv ni odzval, saj mu statut ECB-ja zagotavlja polno neodvisnost pred tovrstnimi arbitrarnimi političnimi odločitvami. Bini Smaghi naj bi zdaj vendarle do konca leta odstopil.

Štiri največje članice evrskega območja - poleg Francije in Italije še Španija in Nemčija - so imele v 13-letni zgodovini vedno vsaj enega člana v izvršilnem odboru. Trenutno so poleg Tricheta in Bini Smaghija člani še Portugalec Vitor Constancio (podpredsednik), Belgijec Peter Praet, Španec Jose Manuel Gonzalez Paramo in Nemec Jürgen Stark.

Nadzor na notranjih mejah bo mogoč
Po napovedih bodo v nadaljevanju vrha voditelji Evropsko komisijo še pozvali, naj pripravi reformo schengenskega sporazuma, ki bo v zares izjemnih primerih in v zelo omejenem obsegu ter za kratko obdobje omogočila ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Razprava o schengnu je posledica poziva Rima in Pariza, ki sta zaradi velikega pritiska pribežnikov iz Severne Afrike na italijansko-francoski meji Bruselj pozvala k reformi schengna. Pozneje je Danska začela govoriti o uvedbi nadzora na mejah zaradi domnevne nevarnosti kriminala iz Nemčije.

V Evropski komisiji in Evropskem parlamentu pa tudi v številnih članicah unije se zavzemajo za zelo jasna pravila, kdaj je mogoče začasno uvesti nadzor na mejah, kar dejansko omogoča že zdajšnji sporazum, še posebej ob velikih mednarodnih prireditvah. Prav tako se zavzemajo, da bi se odločitve sprejemalo s skupnostno metodo, torej v okviru institucionalnega postopka v EU-ju.