Finančna strokovnjaka Slovenije in Hrvaške se bosta znova srečala na začetku decembra v Zagrebu.

O vsebini odgovora Pusićeve na hrvaškem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve niso želeli govoriti. Točen datum prihodnjega srečanja Franceta Arharja in Zdravka Rogića pa bodo pravočasno sporočili.

Erjavec je na sredni seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko povedal, da odgovora Pusićeve na svoje pismo še ni prejel. Kot je pojasnil, je bil zadnji dogovor v zvezi z Ljubljansko banko dosežen 4. oktobra na Bledu.

Pred oktobrskim srečanjem strokovnjakov je Pusićeva predlagala Erjavcu, naj se državi skupaj obrneta na baselsko Banko za mednarodne poravnave (Bis). Predlog sta potem na Bledu podprla tudi Arhar in Rogić.

Erjavec je nato pisal Pusićevi, da je Slovenija pripravljena reševati spor o LB-ju v okviru nasledstva pri baselskem Bisu le ob pogoju, da Hrvaška umakne pooblastila, ki jih je hrvaško finančno ministrstvo dalo Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za tožbe proti LB-ju in NLB-ju v imenu Hrvaške. Nanašajo se na devizne vloge, ki jih je Zagreb prenesel v javni dolg in prek komercialnih bank varčevalcem že poplačal v začetku 90. let prejšnjega stoletja.

Sicer je Pusićeva sredi oktobra zavrnila možnost, da bi Hrvaška umaknila pooblastila, "če ne bo alternativne rešitve". Obenem je dejala, da je treba pustiti Arharja in Rogić, naj opravita svoje delo in predlagata konstruktivne in izvedljive predloge za rešitev spora o LB-ju.

Le dan po tem, ko je na začetku novembra Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naložilo slovenski državi, naj izplača dolgove dvema nekdanjima varčevalcema LB iz BiH-a, je Pusićeva na novinarski konferenci v Zagrebu dejala, da sta finančna strokovnjaka dosegla kompromisen predlog za prenesene devizne prihranke hrvaških varčevalcev LB-ja, ki je sprejemljiv za hrvaško stran.

Slovenska stran je potem večkrat zanikala, da bi bil sprejet kakršen koli dogovor strokovnjakov po 4. oktobru, na Zrinjevcu pa niso ponudili dodatnih pojasnil izjav svoje ministrice.

Dvodelen koncept reševanja spora
Rogić je za hrvaške medije potrdil, da ni bilo novih predlogov in da je njegov in Arharjev koncept dvodelen - multilateralen in dvostranski. S prvim sta podprla pobudo Pusićeve, da obe državi v pismu skupaj zaprosita Bis za posredovanje pri reševanju spora o LB-ju v skladu s sporazumom o nasledstvu.

V drugem delu pa sta z Arharjem nakazala nekatere smeri in orisala mogoče rešitve, o katerih bo beseda tekla na prihodnjih srečanjih, potem ko bosta oba o tem obvestila svoji vladi in od njiju dobila zeleno luč. Rogić je poudaril, da je Pusićeva omenjeni koncept podprla in ga ocenila kot razumnega in sprejemljivega.

Erjavec je v sredo izražal pričakovanje, da se bodo zadeve začele hitreje odvijati, saj se bliža rok za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU-jem.

V Zagrebu vztrajajo pri tem, da je reševanje spora o LB-ju treba ločiti od postopka ratifikacije hrvaške pogodbe v DZ-ju, in pričakujejo, da Slovenija ne bo zadnja članica EU-ja, ki bo pogodbo ratificirala pred načrtovanim vstopom Hrvaške v EU 1. julija 2013.