Le manjši del prodaje v evropski 28-erici tako predstavljajo vozila na alternativne oziroma hibridne pogone. Tovrstna vozila še naprej dosegajo lepše prodajne številke predvsem v bogatejših državah evropske povezave.

Razmerja med registriranimi novimi vozili na alternativne vrste pogonov, denimo priključna električna in hibridna vozila, se berejo kot katalog o stari in novi Evropi. Največ električnih vozil so po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev prodali v Nemčiji, več kot 67.000, Združenem kraljestvu in Franciji, najmanj v Litvi, Estoniji in Latviji, v zadnji vsega 93. Nemčija je na vrhu tudi pri prodaji hibridnih vozil, nekaj kot 100.000 so jih prodali lani, najmanj v Latviji, 672, in pri nas, 1.459, kar pa je po drugi strani kar soliden delež avtomobilskega trga, namreč v Latviji to pomeni 5,5-odstotni delež, pri nas 4,7-odstotnega. V Nemčiji je delež električnih vozil pri dveh odstotkih, hibridnih pri 2,8.

Nizozemska najprijaznejša do e-vozil

Najprijaznejša država za električna vozila je očitno Nizozemska, ki uporabnikom ponuja nekaj več kot 37.000 polnilnic, približno 10.000 več kot bistveno večja Nemčija. Najmanj obsežno mrežo polnilnic ponuja Ciper, našteli so jih 36, v Grčiji 50, v Romuniji denimo 125.

Zanimiva je tudi statistika, ki ponuja vpogled v rast števila električnih polnilnic po EU-ju, leta 2014 jih je bilo nekaj več kot 34.000, lani 143.000. Kot rečeno pa alternativno gnana vozila še zdaleč ne dosegajo enake rasti, kot jo dosega rast infrastrukture. Tržni delež tovrstnih vozil v grafični torti za lani predstavlja 7,4 odstotka. Dizelska vozila kljub padcu prodaje v zadnjih letih še vedno predstavljajo več kot tretjino novih registriranih vozil, bencinsko gnana vozila pa predstavljajo nekaj manj kot 57 odstotkov trga, kar je leta 2018 pomenilo več kot osem milijonov in pol registriranih novih vozil.