Tusk je bil v pripravah na vrh ta teden na turneji po državah vzdolž balkanske migracijske poti: na Dunaju, v Ljubljani, Zagrebu, Skopju, Atenah, Ankari, Carigradu in Beogradu. Strnil jo je v tri ugotovitve, ki jih ponuja kot izhodišče za ponedeljkov vrh.

Vrnitev k schengenu
Prva je nujnost vrnitve k schengenu. Države vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, tako članice kot nečlanice Unije, so po Tuskovih besedah odločene dosledno izvajati skupna pravila, tudi schengenski zakonik. To bo pomenilo konec politike spuščanja prebežnikov skozi države, kar ne bo rešilo krize, je pa nujen pogoj za evropsko soglasje, je poudaril Tusk v vabilu voditeljem.

"V ponedeljek bi morali vsi potrditi ta pristop," je pozval. "S tem bomo zaprli zahodnobalkansko pot, ki je bila glavna vstopna točka za prebežnike. Leta 2015 jih je vstopilo 880.000, v prvih dveh mesecih tega leta pa 128.000," je izpostavil Poljak na čelu evropske vlade.

Za sodelovanje s Turčijo
Drugo Tuskovo napotilo pred vrhom je poziv k napredku v sodelovanju s Turčijo, tako na področju migracij in drugih področjih. Napredek je, a tok nezakonitih migrantov iz Turčije v Grčijo je še vedno občutno prevelik, opozarja Tusk.

Človekoljubna podpora Grčiji
Na tretjem mestu Tusk izpostavlja humanitarno podporo, zlasti Grčiji, ki ne sme postati "skladišče duš", kot se je izrazil grški premier Aleksis Cipras. K temu mora soditi tudi pospešeno izvajanje načrta za premestitev beguncev znotraj Unije.

Tusk je vabilo voditeljem sklenil s "previdno pozitivno" oceno, da prvič od začetka krize vidi na obzorju evropsko soglasje. To je po njegovih besedah soglasje o celostni strategiji, ki lahko, če jo bodo zvesto izvajali, pomagala zajeziti tok in obvladati krizo.