Vsako zgodbo posebej je na svojevrsten način doživljala tudi Slovenija. Najprej smo 1. januarja kot prva nova članica Unije prevzeli skupno valuto evro in to tudi bučno proslavili na proslavi, kamor so našo mlado državo z obiski počastili visoki gosti iz vse Evrope. Prevzem je bil menda uspešen in zgleden, kar nam je priznala tudi Evropa in nas opozorila na vzdržnost javnih financ.

V drugi polovici leta je skočila inflacija in pojavile so se obtožbe, da je za to kriv evro. Na napačnost tega razmišljanja je opozorila tudi Evropska komisija, ki je dejala, da je prevzem evra odgovoren za 0,3 odstotne točke inflacije. Z novim letom se evroobmočje širi naprej - vstopili bosta Malta in Ciper.

Slovenija pred največjim izzivom od osamosvojitve
Zdaj pa je pred našo državo eden največjih projektov v njeni zgodovini - predsedovanje skoraj polmilijardni zasedbi. Trajalo bo pol leta, za nami pa bo vodenje prevzela Francija. Slovenija se na to pripravlja že od leta 2005, v ta namen pa je bil med drugim zgrajen tudi nov kongresni center, ki bo gostil najvišje predstavnike evropskih držav. Slovenija je predstavila tudi že simbol predsedovanja.

Unija jih šteje že 27
Z novim letom je EU začel tudi svoj nadaljnji prodor proti vzhodu. Povezavi sta se pridružili Bolgarija in Romunija. Državi, za kateri bi mnogi raje videli, da jih mogoče premalo integriran EU ne bi sprejel v svoje vrste, imata mnoge težave, pri čemer najbolj v oči bode korupcija. Pred vrati še vedno čakajo Hrvaška, Turčija in navsezadnje celoten Balkan, ki pa ga bremeni težka preteklost in zapletena sedanjost. Nič novega, bi rekli, a so vse države še vedno zavezane evropski perspektivi.

Nemčija dosegla preboj
Z novim letom je vodenje EU-ja v ključnem trenutku prevzela Nemčija. V ključnem, se sprašujete? Seveda, Unija je dolgo čakala na močno evropsko državo, ki lahko premakne meje mogočega in zagotovi preboj pri novi pogodbi. Junija se je državam uspelo dogovoriti o njeni strukturi in vsebini, decembra pa so jo voditelji tudi potrdili in podpisali. Ta prinaša številne spremembe, med drugim dodaten poslanski sedež Sloveniji, vendar pa je na razočaranje mnogih, tudi Slovenije, izpustila denimo evropske simbole, ki so glavni nosilci privlačnega sloga EU-ja. Za Nemčijo je predsedovanje prevzela Portugalska, ki je izpeljala pogajanja o pogodbi, njeno potrditev in podpis.

Dokončno so padle meje
Letos pa se je zgodila še ena zgodovinska širitev. To je širitev schengenskega območja, kar pomeni padec fizičnih meja znotraj Evropske unije. V tem sklopu se Evropi brez meja pridružuje tudi Slovenija, ki je tudi tokrat s proslavo pospremila svojo vrnitev v Evropo. Evropa brez meja, včasih sanje, danes resničnost - tudi za podalpskega Janeza.

Zelena zaveza
Voditelji EU-ja so nadaljevali pogovore o globalnem segrevanju ozračja. Na vrhu v Bruslju so dosegli načelni kompromis o zavezujočih ciljih glede obnovljivih virov energije. Ti viri energije naj bi tako do leta 2020 v EU-ju dosegli 20-odstotni delež v celotni energetski porabi povezave.

Tudi leto praznovanja in razmisleka
To leto pa je bilo tudi leto praznovanja. V Berlinu se je s podpisom Berlinske izjave sklenil neformalni vrh EU-ja ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe. Z njo so se voditelji zavezali, da bodo povezavo reformirali pred evropskimi volitvami leta 2009, izjava pa je tudi sicer imela veliko simbolno vrednost. EU je v 50 letih dosegel nevetjeten gospodarski in politični razvoj, ki se je odvijal postopoma, obenem pa je bil jubilej tudi čas za razmislek.

Tudi male zgodbe veliko pomenijo
Evropska unija pa ni bila polna le velikih zgodb in prelomnih trenutkov, ampak tudi manjših, a nič manj zanimivih in celo praktičnih novic. Letos je vsekakor presenetila nova skupina poslancev, ki je zaradi radikalnih stališč svojih članov vzbudila val ogorčenja med preostalimi poslanci, a je pozneje tudi razpadla. V MMC-ju smo naredili tudi intervju s poslancem iz vrst te skupine, Bolgarom Dimitarjem Stoyanovim.

Evropski parlament je potrdil poročilo, da so nekatere države članice EU-ja sodelovale pri skrivnih preletih Cie v Evropi in to prikrivale. S tem so vlade dobile močno zaušnico. Vsi evropski prometni ministri so potrdili dogovor o odprtem nebu, ki naj bi začel veljati marca prihodnje leto. Od marca 2008 bodo lahko tako evropske družbe iz katere koli države sedemindvajseterice pristajale na vseh ameriških letališčih, dogovor pa bo tudi ameriškim letalskim družbam olajšal dostop do letališč v državah članicah Evropske unije. Posebni dogovori z Washingtonom ne bodo potrebni.

Veljati je začela tudi uredba o znižanju cen gostovanja pri tujih operaterjih mobilne telefonije v Evropski uniji, tako imenovani roaming, ki znatno pocenjuje klice znotraj EU-ja.

Mitja Kandare