"Države članice Evropske unije so se odločile za celovit sveženj ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti v Evropi, ki vključuje evropski finančni stabilizacijski mehanizem s skupnim obsegom 500 milijard evrov," so po 11 urah pogajanj zapisali v sklepih finančnih ministrov.

Dogovor predvideva, da se državam v evrskem območju nameni 750 milijard evrov pomoči, vključuje pa tudi sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada. Dogovor predvideva, da do 500 milijard evrov prispevajo članice Evropske unije oz. evrske skupine, 250 milijard evrov pa naj bi prispeval Mednarodni denarni sklad.

Mehanizem bo podoben grškemu
RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Meta Dragolič pojasnjuje, da bo Unija veljavnost obstoječega evropskega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra razširila tudi na države z evrom, v skladu pa bo 60 milijard evrov. Države članice evrskega območja naj bi ta mehanizem dopolnile z do 440 milijard evrov vrednimi dvostranskimi posojili, kar naj bi delovalo po vzoru mehanizma posojil Grčiji, torej proporcionalno in usklajeno. Tudi pogoji za dodelitev pomoči bodo podobni, kot so bili pri Grčiji.

Ob tem dogovorjeni sistem vključuje tudi Mednarodni denarni sklad, od katerega se pričakuje, da bo prispeval vsaj polovico deleža Evropske unije, torej vsaj 250 milijard evrov. "Mednarodni denarni sklad je privolil, da vsoto zapišemo tudi v sklepe, in sicer 250 milijard evrov," je povedala španska finančna ministrica Elena Salgado.

ECB že odkupuje obveznice držav
Evropska centralna banka je ob tem napovedala, da bo za utrditev evra začela kupovati državne in zasebne obveznice. To bo prvič, da bo ECB odkupoval tudi državne dolgove. Ob tem bo izvedel posebne operacije za ponovno "vsrkanje" likvidnosti, ki jo bo namenil na trg obveznic. Predsednik ECB-ja Jean-Claude Trichet je potrdil, da se je odkup obveznic že začel, ni pa želel razkriti, za obveznice katerih držav gre in kakšen je obseg odkupa.

Poleg tega je ECB napovedal še več drugih ukrepov, s katerimi želi zagotoviti stabilnost na finančnih trgih. Tako bo med drugim v dogovoru z nekaterimi svetovnimi centralnimi bankami znova vzpostavil operacije refinanciranja v dolarju. S tem naj bi v Evropi zagotovili zadostno preskrbo trgov z dolarjem, hkrati pa preprečili širitev napetosti na druge trge in finačne centre.

Rehn: Mehanizem lahko aktiviramo zelo hitro
Evropski komisar za gospodarske odnose Olli Rehn je po srečanju povedal, da so države z dogovorom dokazale, da bodo zaščitile evro, ne glede na vse. "Najprej bi uporabili 60 milijard evrov, in ker smo že pomagali več srednje- in vzhodnoevropskim državam članicam Unije, imamo izkušnje in lahko aktiviramo mehanizem zelo hitro," je povedal Rehn, ki je prepričan, da je bila Unija učinkovita pri izvajanju postopka za dodelitev dvostranskih posojil Grčiji, in meni, da je mogoče mehanizem aktivirati v nekaj tednih.

Pogodba dopušča finančno podporo državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izredne okoliščine zunaj nadzora držav članic. Ekonomisti predvidevajo, da bi Unija za triletno grški podobno pomoč Španiji, Portugalski in Irski, ki so najbolj kritične, potrebovala prav 500 milijard evrov.

Križanič: Pomoč ne bo šla iz slovenskega proračuna
Slovenski finančni minister Franc Križanič po sestanku ni želel podati izjave o tem, kaj bo odločitev o vzpostavitvi mehanizma za utrditev evra in za pomoč državam v težavah pomenila za Slovenijo, je pa to povedal danes v Ljubljani. Izrazil je upanje, da bo nov mehanizem pomiril kapitalske trge, saj bi nova finančna kriza le še zamaknila gospodarsko rast v Sloveniji. "Upam, da bo ukrep dovolj hiter, močan in jasen, da ga bodo kapitalski trgi razumeli in da bodo normalno delovali naprej," je povedal Križanič.

Minister je zagotovil, da Slovenija ne bo dajala pomoči drugim državam, ki bi lahko zašle v finančne težave, neposredno iz svojega proračuna. "Če se bo pojavila potreba za pomoč državam, bodo le-te pomoč črpale iz evropskega mehanizma, če pa bi po tem mehanizmu nastopili še kakšni drugačni stroški, pa bi mi dejansko lahko vstopali kot garant na podoben način kot pri grškem modelu, s tem da bi bila glavni organizator komisija," je povedal Križanič.

Prvi pozitivni učinki na azijskih borzah
Ministri so od začetka kriznega sestanka tekmovali s časom, saj so želeli dogovor doseči pred odprtjem finančnih trgov v Aziji in tako prekiniti napade svetovnih trgov, ki so ogrozili obstoj evra. Prvi odzivi z azijskih finančnih trgov so bili pozitivni, saj se je vrednost evra na borzi v Tokiu zvišala na 1,2902 dolarja, medtem ko je bila njegova vrednost na newyorški borzi v petek 1,2759 dolarja.

Pomoč Grčiji že na poti
Evropska komisija je v nedeljo z Grčijo že podpisala tudi sporazum o pomoči, tako da bo prvi obrok pomoči v Atene prispel pred 19. majem, ko morajo bankam vrniti osem milijard evrov in pol, kolikor je bila vredna izdaja desetletnih grških obveznic.