Cilj posega v proračun je zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja do poletja. "To bo zelo oster rez, ne bi govoril o nominalnih številkah, vendar bodo odrekanja v proračunu na posameznih postavkah velika", je dejal premier Pahor.

Pahor: Za neuspeh bo odgovoren finančni minister
Nalogo, da do poletja pripravita rebalans proračuna je Borut Pahor zaupal ministroma za finance in razvoj, Francu Križaniču in Mitji Gaspariju. Poudaril je, da je Križaniču zelo jasno povedal, da pričakuje opazno zmanjšanje primanjkljaja, sicer bo kot minister nosil odgovornost za neuspeh. Rebalans proračuna naj bi Slovenija sprejela jeseni.

Tako rebalans proračuna kot reformni projekti bodo izpeljani kljub referendumski kampanji o arbitražnem sporazumu, saj, kot pravi Pahor:"Nimamo časa, da bi čakali z nepopularnimi ukrepi, da bi dobili kak glas več na referendumu."

Premier se je udeležil izrednega srečanja voditeljev šestnajsterice držav iz območja evra, na katerem so tudi uradno potrdili finančno pomoč Grčiji v višini 110 milijard evrov. Sodelujoči so v dolgi razpravi, ki se je konačala šele nekaj čez eno zjutraj največ časa namenili debati o vzpostavitvi stalnega mehanizma pomoči članicam, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija.

Barroso: Vse za evro, brez milosti
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dejal, da bodo države članivce za utrditev valute storile "kar koli bo pač treba storiti". Da se območje evra spoprijema z največjo krizo do zdaj, pa je dejal tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Napovedani mehanizmi, ki jih bodo finančni ministri držav članic najverjetneje potrdili v nedeljo, naj bi "pomirili finančne trge" in zagotovili stabilnost območja evra, ki se spoprijema s "sistemsko krizo", so ugotovili sodelujoči.

A še pred sprejetjem evropskega mehanizma pomoči mora evropska komisija pripraviti zakonodajno podlago za njen sprejem, saj območje evra nima pravil, ki bi omogočala reševanje članic v težavah. To je do zdaj veljalo za nepotrebno. Tako dogovorjenih 110 milijard evrov pomoči Grčiji finančnih trgov ni pomirilo, saj se, kot je znano, bojijo, da bosta Grčiji kmalu sledili tudi Portugalska in Španija. Posledica špekulacij je tako padanje borznih tečajev in vrednosti evra.

Juncker: Napadli so nas
Evroobmočje ne bo pokazalo "milosti" v boju proti finančnim trgom, je napovedal francoski predsednik Sarkozy in napovedal, da ti evra nikoli več ne bodo spravili pod take pritiske, kot so ga v času grške krize. Bonitetne agencije bomo "napravili" moralne, je napovedal. Prvi mož evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je dejal, da je velik padec vrednosti evra posledica "globalno organiziranih napadov", zato mora območje evra udariti nazaj, saj bo le tako ohranilo stabilnost. Kdo je "napadalec" Juncker ne ve, saj v tem primeru "ne bi dajal intervjujev, ampak bi služil veliko denarja".

Skupni mehanizem pomoči podpira tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki meni, da bo evroobmočje z njim špekulantom poslalo "zelo jasen signal".