Drugi steber bančne unije je enoten mehanizem za reševanje bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev. Dogovor so pogajalci držav članic EU-ja in Evropskega parlamenta dosegli marca, zdaj pa ga morajo potrditi še članice, kar je zgolj formalnost.

Čeprav je bilo ob potrditvi drugega stebra bančne unije v Evropskem parlamentu v Strasbourgu slišati tudi kritike, da ne gre za dovolj korenit poseg, je ob sprejetju zavelo navdušenje, slišati je bilo celo mnenja, da gre za največji korak od uvedbe evra. Poslanci menijo, da bo 'betežne' banke v Evropi v prihodnje mogoče likvidirati ali sanirati hitreje in učinkoviteje, kar bo pomagalo obnoviti zaupanje in končati posojilni krč, ki preprečuje tok denarja iz bank v realno gospodarstvo.

Še glasnejše so pohvale, da bodo morale v prihodnje stroške svojega neuspeha kriti evropske banke same. Vse bančne vloge, ki ne presegajo 100.000 evrov, bodo ob tem nedotakljive in v celoti zaščitene.

"Davkoplačevalce smo umaknili s strelske črte"
"Dobro opremljen enotni reševalni mehanizem je ključni steber učinkovite bančne unije. Čeprav je bil prvotni predlog Evropskega parlamenta ambicioznejši, smo bistvo pravil ohranili, in to pomeni veliko zmago za evropske državljane," je v izjavi za javnost zapisal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

"S hitro izgradnjo bančne unije pošiljamo jasno in močno sporočilo vsem, ki dvomijo o zmožnosti EU-ja, da izide iz krize," je v imenu držav članic veselje s poslanci delil namestnik grškega premierja Evangelos Venizelos. Svoje je dodal še pristojni evropski komisar Michel Barnier s komentarjem, da gre za "najambicioznejši korak po uvedbi evra".

"Pomemben mejnik", "temelji za stabilen in dinamičen bančni sektor", "davkoplačevalce smo umaknili s strelske črte" ter "zlomili smo pogubno vez med bankami in državami", so bile le nekatere v vrsti pohval, ki so jih k temu dodali poslanci treh največjih skupin v Evropskem parlamentu - Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Alde).

V manjših skupinah je navdušenja manj
Za nekatere, na primer za Zelene in levico (GUE/NGL), potrjeni ukrepi niso dovolj koreniti. Drugi, predvsem skrajno desni evroskeptiki, pa korakom, usmerjenim v tesnejšo integracijo, že načelno nasprotujejo. Obljubljali ste "stroge ukrepe" in "bančna unija je najboljši primer, da se ne držimo svojih obljub", je bila kritična poslanka Marisa Matias (GUE/NGL).

55 milijard evrov težak enotni mehanizem za reševanje bank
Poslanci so sicer danes izglasovali tri ločene svežnje zakonodaje - o enotnem mehanizmu za reševanje bank, o sanaciji in reševanju bank ter o sistemih zajamčenih vlog.

Enotni mehanizem za reševanje bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev vključuje enotni sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank, in enotni organ, ki bo bedel nad urejeno sanacijo ali likvidacijo bank. V mehanizmu za reševanje bodo sodelovale vse banke, ki so vključene v enotni sistem nadzora.

V enotnem skladu, ki se bo polnil s prispevki bank, bo na koncu 55 milijardami evrov. Napolnil naj bi se v osmih letih - države so predlagale deset let - in takrat bodo popolnoma združeni tudi nacionalni razdelki. Že v prvih dveh letih se bo napolnilo in združilo 60 odstotkov nacionalnih prispevkov v sklad.

Enostavnejši in hitrejši postopek reševanja bank
Po zaslugi parlamenta naj bi bil postopek reševanja banke enostavnejši in hitrejši, izvesti naj bi ga bilo mogoče že v enem samem koncu tedna, ter obenem preglednejši in pošten, tako da bodo vse evropske banke obravnavane enako. Poslanci so se zato predvsem trudili čim bolj omejiti politični pritisk pri sprejemanju odločitev.

Poleg tega so poslanci odločno vztrajali pri povezavi delovanja sklada z mehanizmom 'bail-in'. Najprej morajo banko reševati lastniki in delničarji, nato podrejeni upniki, za njimi varčevalci z več kot 100.000 evri na računu, šele na koncu lahko pridejo na vrsto javne finance.

V veljavi od 1. januarja 2015
Države bodo morale obenem vzpostaviti posebne sklade, v katere se bo denar stekal iz bank in iz katerih se bodo v prihodnje v primerih, ko banke same tega ne bodo zmogle, varčevalcem v celoti povrnile vloge, visoke do 100.000 evrov - in to hitro, v največ tednu dni.

Enotni mehanizem za reševanje bank naj bi začel veljati 1. januarja 2015, a naloge, povezane z mehanizmom 'bail-in' in reševanjem, naj bi se začele izvajati 1. januarja 2016.

Drugi steber je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni, z objavo izida celovitega pregleda 130 sistemskih bank v območju evra.