Svet ECB-ja ni posegal v obrestne mere. Ključna obrestna mera ostaja pri nič odstotkih. Obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank ostaja pri ‒0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa pri 0,25 odstotka.

Ključne obrestne mere ECB-ja bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez letošnje poletje. Na tej ravni bodo po napovedih ostale, dokler se ne zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje letne inflacije ravni srednjeročnega cilja ECB-ja, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.

"Rast gospodarstva v bližnji prihodnosti bo verjetno šibkejša, kot smo pričakovali," je po seji dejal predsednik ECB-ja Mario Draghi. Gospodarstvo EU-ja že tako doživlja največjo upočasnitev v zadnjih petih letih, kar vzbuja dvome, ali bo ECB prvič v tem desetletju sploh dvignil obrestne mere.

Draghi je kot razloge, zakaj ECB ne zviša obrestne mere zdaj, izpostavil moč trga dela v EU-ju in naraščanje plač, kar bo po njegovem mnenju pripomoglo k rasti inflacije v srednjeročnem obdobju.

Poudaril je pomembnost upoštevanja in ocenjevanja negotovosti ‒ od izida brexita do upočasnitve Kitajske in trgovinskega protekcionizma ‒ kar bo vplivalo na gospodarstvo EU-ja.

Konec nakupovanja obveznic

ECB in nacionalne centralne banke v evrskem območju so s tem letom prenehale neto nakupe obveznic v okviru programa odkupovanja obveznic, ki ga je svet ECB-ja zagnal marca 2015, da bi povečal razpoložljivo likvidnost v finančnem sistemu in spodbudil inflacijska pričakovanja. Skupno so nakupili za 2,6 bilijona evrov obveznic. Nakupi se bodo po novem izvajali le s sredstvi od dospelih obveznic in ne več z novim denarjem.

Svet ECB-ja je ponovil, da namerava še naprej v celoti investirati glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, tudi še v daljšem obdobju po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere. V vsakem primeru to namerava početi dovolj dolgo za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer in zelo spodbujevalno naravnane denarne politike.

Seje sveta ECB-ja se je prvič udeležil novi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.