Gre za prvo spremembo obrestne mere od julija. ECB je letos pred tem ceno denarja zvišal za 0,5 odstotne točke.

Svet ECB-ja je prav tako znižal obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 2,0 oz. 0,5 odstotka. Večina analitikov znižanja obrestne mere ni pričakovala, le majhen delež pa jih je ocenjeval, da je ob močni upočasnitvi gospodarskega okrevanja v območju evra mogoča tovrstna odločitev osrednje denarne ustanove območja skupne valute.

ECB se po eni strani spopada s povišano inflacijo v državah evrskega območja. Ta je oktobra drugi mesec zapored na letni ravni dosegla tri odstotke, kar je bistveno nad srednjeročnim ciljem ECB-ja. Na tej ravni naj bi ostala še do konca leta in se nato znižala. To ni govorilo v prid znižanju obrestnih mer. Kot rečeno, pa se je po drugi strani zaradi negotovosti glede usode dolžniških težav v območju evra in gospodarskih gibanj v ZDA ter hitro rastočih državah gospodarska dejavnost v območju evra občutno upočasnila. Napovedi tako govorijo o daljšem obdobju stagnacije.

ECB kot branitelj evra
To je govorilo v prid znižanju cene denarja, pa čeprav je mandat ECB-ja v skladu s pogodbo EU-ja in njenim statutom izključno skrb za cenovno stabilnost v območju skupne valute. Vseeno pa so v Frankfurtu v času finančne in gospodarske krize posegli po številnih izrednih ukrepih za stabilizacijo razmer v evropskem finančnem sistemu in za umiritev položaja na finančnih trgih, ko gre za dolžniške težave nekaterih članic območja evra. Analitiki bodo po današnji nepričakovani odločitvi sveta ECB-ja tako pozorni tudi na Draghijeve signale glede nadaljnjega ukrepanja banke pri reševanju dolžniških težav v območju evra.

Številni poznavalci menijo, da bo moral ECB še nekaj časa s svojim delovanjem braniti stabilnost evra, vključno z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja, saj bo minilo še nekaj časa, preden bo lahko okrepljeni sklad za zaščito evra (EFSF) dokončno začel na polno izvajati svoj razširjen mandat.