ECB je sporočil, da je pripravljen povečati likvidnost grških bank, a le, če bo grška banka sledila zavezam, ki jih je dala grška vlada ob privolitvi v mednarodno finančno pomoč. V tem primeru bodo z dodatnimi ukrepi, med drugim s spremenjenim vrednotenjem zavarovanega premoženja, grške banke lahko dobile od 12 do 15 milijard evrov dodatnih sredstev.

Evropska komisija je sporočila, da je pripravljena Grčiji pomagati na "kakršen koli potreben način", medtem ko je tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Simon O'Connor poudaril, da ni dvoma, da bo Evropska komisija še naprej pomagala Grčiji.

"Grčija je pri vzpostavljanju podlage za vzdržen model rasti dosegla izjemen napredek. Model sloni na zdravih javnih financah, bolj konkurenčnem gospodarstvu in robustnem, učinkovito nadzorovanem finančnem sektorju," je izjavo evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Jyrkija Katainena v Bruslju prebral njegov tiskovni predstavnik.

Katainen je izpostavil, da je Grčija prestala neprecedenčen program reform in velikanske fiskalne prilagoditve. Evropska komisija in evropska denarna unija sta ji ob tem stali ob strani, je dodal. Atene morajo, tako evropski komisar, ostati na reformni poti, Evropa pa jim bo na vse mogoče načine pomagala zagotavljati razumne pogoje za financiranje in čim gladkejšo vrnitev na kapitalske trge. Grška vlada naj bi si podporo EU-ja lahko obetala tudi izhod iz programa pomoči.

Negotovost pred koncem pomoči
Vlagatelji so sicer vse bolj zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo z grškimi javnimi financami, ko bo država izstopila iz mednarodnega programa pomoči. Osrednji indeks borze v Atenah je namreč v torek izgubil 5,7 odstotka, v sredo pa še 6,3 odstotka, medtem ko so občutno narasli pribitki na državne obveznice.

V Atenah so štiri leta po prejetju skoraj 240 milijard evrov finančne injekcije urejanje javnih financ vzeli resneje in zdaj upajo, da bo lahko država predčasno izstopila iz programa pomoči. Grčija je od leta 2010 dobila pomoč EU-ja in IMF-a, v zameno pa mora izvajati nepriljubljene reforme in varčevalne ukrepe.

Drugi sveženj pomoči EU-ja se izteče konec letošnjega leta, IMF pa naj bi državo z denarjem zalagal še do leta 2016. Do takrat naj bi Grčija prejela še 12,6 milijarde evrov.

V Atenah pa verjamejo, da se bo država po šestih letih recesije v tretjem letošnjem četrtletju vrnila na pozitivno pot in bi zato lahko predčasno izstopila iz programa IMF-a. Za letos si je vlada v Atenah zastavila cilj doseči 0,6-odstotno gospodarsko rast.