V letu 2018 bo po napovedih sledila 1,6-odstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP), cene življenjskih potrebščin pa se bodo zvišale za 1,5 odstotka. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je predstavil tudi prve projekcije za leto 2019, ko naj bi rast BDP-ja prav tako dosegla 1,6 odstotka, inflacija pa naj bi se zvišala na 1,7 odstotka, kar je blizu srednjeročnega cilja ECB-ja, ki si želi dvoodstotno inflacijo.

BDP območja evra se je v tretjem četrtletju na četrtletni ravni dejansko zvišal za 0,3 odstotka, kar je približno toliko kot v predhodnem četrtletju. Dosedanji gospodarski kazalci medtem kažejo, da se bo takšno gibanje nadaljevalo do konca leta.

Draghi je danes poudaril rast zaposlenosti v območju evra, ki je po njegovih besedah posledica strukturnih reform, spodbuja pa večje trošenje gospodinjstev. Vendar pa zaradi pozitivnih kazalcev države ne smejo prekiniti s strukturnimi reformami, je opozoril.

Kvantitativno sproščanje v manjšem obsegu
Svet ECB-ja je na seji med drugim podaljšal program odkupovanja obveznic, in sicer za najmanj devet mesecev do decembra 2017. Obseg odkupovanja bo sicer od aprila naprej manjši, in bo znašal 60 milijard evrov mesečno, obrestne mere pa bodo medtem ostale nespremenjene, so še sporočili iz ECB-ja. Ključna obrestna mera za območje evra tako ostaja pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.

Spomnimo, da je program kvantitativnega sproščanja ECB zagnal marca lani, trenutno pa centralne banke evrskega območja v njegovem okviru mesečno odkupujejo za 80 milijard evrov obveznic. Tako bo veljalo vse do marca prihodnje leto, od aprila naprej pa se bo torej obseg zmanjšal za 20 milijard evrov mesečno. Cilj programa kvantitativnega sproščanja je s povečanjem količine denarja v obtoku spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast. Od marca lani, ko je program zagnala, je ECB vanj že večkrat posegla.

Draghi: "Trgi so se izkazali za odporne"
Nekateri analitiki so svarili, da bi začetek postopnega ukinjanja programa v času počasne gospodarske rasti, šibke inflacije, odločitve za brexit, izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA in odstopa italijanskega premierja Mattea Renzija pomenili nov pretres za trge.

Draghi je na novinarski konferenci zatrdil, da na seji sveta ni bilo razprave o ukinjanju programa. "Trgi so se izkazali za precej bolj odporne, kot so nekateri pričakovali," je dejal. Kot morebitna stabilizacijska dejavnika je izpostavil okrepljeno regulacijo finančnih trgov in boljše makroekonomsko okolje.

"Tudi če temu ne rečejo ukinjanje, so pravkar napovedali točno to," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil ekonomist banke ING-Diba Carsten Brzeski in nadaljeval, da se bo šele v prihodnje pokazalo, ali je to bila dobra zamisel.

Nacionalne centralne banke so imele v začetka decembra v lasti nekaj manj kot 1212 milijard evrov obveznic javnega sektorja, od tega je Banka Slovenije odkupila za nekaj manj kot kot 4,77 milijarde evrov.